Tiskane izdaje
Hrastnik − Zasavski kmetje so čez dvomilijonsko odškodninsko tožbo, ki so jo po 21 letih dobili proti štirim onesnaževalcem, že pred mesecem naredili križ, še vedno pa visi nad hrastniškimi steklarji (SH).
S Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) se pogajajo za 400.000 evrov, ki jih je SH založila za Termoelektrarno Trbovlje (Tet). Če jim ne uspe, bo sedemsto delavcev ostalo brez nagrajevanja.
Le do 15. decembra še imajo čas pogajalci iz SH, da od HSE, lastnika trboveljskega Teta, ki je že od 2014 v likvidaciji, dobijo denar nazaj. Gre za 400 tisočakov, znesek, ki bi ga moral Tet plačati za poravnavo s 26 tožniki − zasavskimi kmeti iz naslova ločenega sporazuma o izvršitvi pravnomočne sodne odločbe med SH, Tetom in hrastniško Tovarno kemičnih izdelkov (TKI). Celotni delež iz naslova solidarne nerazdelne sodbe, prve v Sloveniji v korist »majhnega, kmečkega človeka«, je za Tet znašal 1,170 milijona evrov.
V sklopu sporazuma sta se Tet in SH dogovorili, da steklarji poleg svojega zneska v višini 770.000 evrov založijo še 400 tisočakov za Tet. Neuradno naj bi se pogajalci »dolžnika« − HSE − in SH razšli na točki o višini zneska, ki ga energetiki dolgujejo steklarjem. V SH vztrajajo pri 400 tisočakih, HSE pa bi vrnil le polovico ... Steklarjem je nedopustno, da državno podjetje jemlje tistim, ki so ohranili delovna mesta in se s svojim uspešnim delom obdržali nad vodo. »V tem primeru ne jemlje našemu lastniku Igorju Lahu, ampak nam,« pravijo.
Bo december za 2000 ljudi manj vesel?
Če prvi mož HSE Gorazd Skubin ne popusti oziroma ne prisluhne argumentom steklarjev, bo za sedemsto delavcev oziroma skupaj z družinskimi člani za 2000 ljudi december manj vesel, kot je bil pretekla leta.
Pa ne samo to: če se bo HSE kot lastnik Teta izogibal plačilu svojega deleža krivde, bo to SH, pravijo, znižalo konkurenčne prednosti in jim bistveno poslabšalo poslovni izid. To pa utegne biti negativen signal morebitnim vlagateljem.
Gorazd Skubin, prvi mož HSE: »Nič nismo bili dolžni nikomur.« Foto: Leon Vidic/Delo
»Upam, da so bili podpisniki sporazuma v imenu Teta resni in odgovorni ljudje, ki se zavedajo teže in obsega onesnaževanja iz 125-megavatnega bloka. Ocene sodnih izvedencev in študije o onesnaževanju Zasavja v preteklosti nedvoumno kažejo na TET kot ključnega onesnaževalca,« se je za Delo odzval generalni direktor SH Andrej Božič, ki želi izvedeti tudi, kaj o neetičnem in neodgovornem ravnanju posameznikov v državnih podjetjih meni aktualna vlada. Sedanje vodstvo HSE je postavila prav vlada Mira Cerarja.
Andrej Božič: Ljudi in tovarno bo branil z vsemi sredstvi. Foto: Leon Vidic/Delo
Steklarna plačala več
Steklarji ocenjujejo, da so že brez Tetovih 400 tisočakov plačali bistveno več škode, kot je znašal njihov onesnaževalski delež oziroma kolikršna je bila njihova odgovornost. Njihovih 775.000 evrov predstavlja 33-odstotni delež škode oziroma skupaj z dolgom Teta 58 odstotkov celotne dosojene odškodnine. Po oceni SH naj bi se njihov povprečni krivdni delež ustavil med osmimi in devetimi odstotki.
Na to, da poravnajo višji delež, pravijo, so pristali iz enega samega razloga: da dve desetletji staro zadevo zaključijo in preprečijo še višje stroške za zamudne obresti. Te predstavljajo dve tretjini odškodninskega zneska, ki je prvotno, preden so se SH, Tet in TKI sporazumele s kmeti, znašal 2,7 milijona evrov. Tolikšne prihodke steklarji ustvarijo v mesecu dni.
Alojz Čebin: Onesnaževalcev k ekološkemu ravnanju ni mogoče prisiliti drugače kot z denarjem. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Kmetje so se sicer še pred sodbo sporazumeli tudi z Lafarge Cementom, in sicer za »bagatelni« desetinski delež − 270 tisočakov, česar drugim trem onesnaževalcem do danes ni uspelo izpodbiti.
Argumenti steklarjev o količini emisij posameznega iz onesnaževalske četverice med drugim temeljijo tudi na rezultatih študij in na presojah sodnih izvedencev. Študija iz 2007, ki sta jo sicer financirala Tet in Lafarge, je pokazala, da je v obdobju od 1995 do 2005 Tet v ozračje emitiral 20.400 od skupaj 23.500 ton žveplovega dioksida (SO2) − kar je 86-odstotni delež − in 3500 ton ali slabo polovico dušikovih oksidov (NOx).
Izmerjeni delež Lafargea, ki je zrak onesnaževal tudi z benzenom, dioksini, furani, rakotvornimi težkimi kovinami ..., je bil, zanimivo, zanemarljivo majhen: dobrih tisoč ton ali še ne pet odstotkov SO2 in trideset odstotkov NOx.
Sodni izvedenci so Tetu − upoštevajoč različne metodologije − sicer pripisali najmanj 56- in največ 91-odstotni onesnaževalski krivdni delež, Steklarni pa šest- oziroma 33-odstotnega. Do pogajanj s HSE temu ni nihče oporekal.
