Tiskane izdaje
Ljubljana - Skupina raziskovalcev iz laboratorija za robotiko UL, ki se ukvarjajo z rehabilitacijsko in biomedicinsko tehniko, se je odločila enega od projektov ponuditi trgu in ustanoviti podjetje Kinestica, ki deluje v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.
Po končanih raziskovalnih projektih so rešitve ponavadi ostale na policah, a skupini razsikovalcev se je zdelo, da imajo lahko tudi tržni potencial. Tako so pred dvema letoma ustanovili podjetje za razvoj rehabilitacijske in biomedicinske naprave Kinestica, prek prodajne pogodbe prenesli intelektualno lastnino z ljubljanske univerze nanj in prva od naprav, ki bo prišla na trg, je pripomoček BiMeo, ki je namenjen rehabilitaciji pacientov po možganski kapi.
Napravo sestavljajo trije senzorji, nameščeni na roko pacienta, ki prek igranja igric zajemajo razne fizikalne veličine (pospeški, sile, položaji, hitrosti) pacientovega gibanja. Na podlagi teh podatkov, ki se prek brezžičnega omrežja prenesejo v osebni računalnik,matematični algoritmi izračunajo parametre vadbe za pacienta. Na tej osnovi pa terapevt lahko pripravi vadbo za pacienta.
Tik pred vstopom na trg
Razvoj naprave se je v okviru laboratorija za robotiko začel leta 2009, zdaj pa so pol leta pred vstopom na trg. Kot pravi eden izmed ustanovnih članov Aleš Hribar so naredili četrti prototip, v teku so štiri klinične študije, dve v Sloveniji, po ena v Italiji in ZDA. »Prišli smo do faze, ko moramo narediti orodja in zagnati serijsko proizvodnjo, za to pa potrebujemo investitorja,« razlaga Hribar. Z nekaterimi so se že pogovarjali, a do konkretnega dogovora še niso prišli.
Najprej EU, nato Azija in Severna Amerika
Primarni trg zanje je EU, sledili pa bodo še trgi Azije, predvsem Japonska, Hongkong in Singapur, ter Severna Amerika. Za te trge so vložili tudi že patente prijave. Ocena stroškov zanje je med 10 in 20.000 evri za posamezno državo. Doslej so se financirali iz lastnih sredstev in prek raznih razpisov, a zdaj bodo potrebovali investitorski vložek.
»Naša konkurenca se ukvarja z dražjimi sistemi, rehabilitacijskimi roboti. Naša prednost pa je v tem, da poskušamo ponuditi cenovno dostopnejši sistem. Mogoče ima manj funkcionalnosti, a se uvrša v drug cenovni razred,« razlaga Hribar. Njihova glavna ideja je, da bi imel tak pripomoček vsak pacient lahko doma. Po rehabilitaciji v bolnišnici in kliniki je pacient prepuščen samemu sebi. Ima sicer neka navodila zdravnikov ion terapevtov, kako ravnati, a ni pod stalnim nadzorom. »Prav na tej točki pride v poštev naš sistem. Napredek pacienta se beleži in shranjuje v bazo podatkov, ki je dostopna tudi terapevtu,« razlaga Hribar.
Cilja je uporaba na domu
Zavedajo se, da do končnega uporabnika ne bomo prišli kar v prvi fazi vstopa na trg. »Najprej želimo vzpostaviti mrežo v rehabilitacijskih klinikah in se nato prek priporočil fiziatrov širiti v domačo uporabo,« pravi Hribar. Zato so v prvi fazi naredili sistem, ki je namenjen uporabi na kliniki. Končna cena tega sistema bo 5500 evrov, domača različica pa bo približno 10-krat cenejša.
Pri izdelavi sistema sodelujejo s slovenskimi podjetji, en senzor, ki je bil razvit prav za potrebe BiMea, dobavlja italijansko podjetje, sicer pa sodelujejo z zdravstveno fakulteto in univerzitetnim inštitutom za rehabilitacijo Soča, v ZDA z univerzo Berkely in US Davis Medical Centre, v Italiji pa z inštitutom Don Carlo Gnocchi. Oblika izdelka je plod lastnega znanja in sodelovanja s terapevti.
Nagrade
Prejeli so tudi nagrado za najbolj inovativni projekt na 5. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij, rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo, bili so med najboljših pet v tekmovanju Startup Slovenija 2013 in bili na 7. Slovenskem forumu inovacij izbrani za drugo najboljšo inovacijo v kategoriji malih in srednjih podjetij. Ožjo ekipo sestavljajo štirje raziskovalci, inženirji iz laboratorija, bodo pa kmalu potrebovali tudi strokovnjake za prodajo in marketing.
