Ime dneva: Denis Benič, Printbox

Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja.

Objavljeno
15. februar 2013 22.02
Slovenija, Ljubljana, 14.Februar2013, Portret Denis Benič, Printbox. Foto: Igor Zaplatil/ Delo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja. Inovativni izdelek in dobra uporabniška izkušnja pa jim dajeta prednost pred konkurenco.

Ideja o printboxu je dozorela v sodelovanju s profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti Alešem Vahčičem. Najprej so iskali rešitve, kako poenostaviti iskanje in urejanje dokumentov v oblaku in razvili platformo, ki so jo poimenovali cloudomat. Profesor pa je imel tudi idejo o tem, kako znižati stroške tiskanja s sistemom za napajanje tiskalnikov, v katerem ni kartuš oziroma tonerjev. »Našli smo način, kako poenostaviti obe tehnološki rešitvi, da bi bili dostopni vsakomur, kadarkoli in kjerkoli, po ugodnih cenah. Rodila se je ideja o kiosku, ki smo ga poimenovali printbox,« o začetkih svetovne inovacije pripoveduje Denis Benič, podjetnik, ki je prej že sodeloval v ameriško-slovenskem start-upu Livecliq.

Prvi prototip kioska so naredili pred dvema letoma in ga testirali po hodnikih ekonomske fakultete, dobili povratne informacije in ga izboljšali. Tako je njihov izdelek nastajal po načelih hitrega prototipiranja. »Hitri razvoj in testiranje sta nam omogočila, da smo in še vedno dobivamo informacije za izboljševanje izdelka v realnem času,« pravi Benič. Banke nad njihovimi idejami niso bile preveč navdušene, jim je pa uspelo pritegniti sklad tveganega kapitala DTK Murka, ki jim je z 1,5 milijona evrov po tranšah omogočil, da je zgodba zaživela tudi širše.

Po Sloveniji imajo 160 kioskov, predvsem po izobraževalnih ustanovah, tako imajo pokrito ljubljansko univerzo, nekaj mariborske, dogovorili so se tudi s primorsko univerzo, navzoči so po srednjih in osnovnih šolah. Za dokončanje domače mreže jim ne manjka več veliko, saj načrtujejo 200 enot. V Avstriji so pred kratkih podpisali pogodbo za 3000 kioskov. Aktivno delujejo tudi v Nemčiji, kjer imajo prvih 10 kioskov in tržno ekipo, ki razvija nemški trg. Delujejo tudi v Italiji in so usmerjeni na vzhod, države Balkana, kamor bodo prek partnerjev ponudili svojo rešitev. Prav tako imajo demonstracijske kioske v Portoriku, Kuala Lumpurju in Šanghaju, kjer s partnerji testirajo odziv na trgu. »Vse to je mogoče, ker smo od prvega dne razvijali platformo, ki je globalno zasnovana. Če ponazorim: platforma je zasnovana tako, da se prilagodi trgu, vse od jezika do denarne valute,« pojasnjuje Benič. Portoriko je predvsem test za ameriški trg, saj je tam prisoten njihov konkurent Wepa. Ta ima sicer močne finančne investitorje, a so se zgodbe lotili nekoliko drugače. Ni vse le v tehnologiji, pomembna je tudi uporabniška izkušnja, ki poenostavi in pohitri dostop do nekih vsebin, pravi Benič in dodaja, da je ta tudi Printboxova prednost pred konkurenti.

Razvojni center za Evropo je v Sloveniji. Kioske izdelujejo v Cerknici, v sodelovanju s podizvajalcem Andrejem Hribarjem. Izdelujejo manjše sklope, po 25 kosov na serijo, ter izdelke nenehno izboljšujejo. Danes izdelujejo že tretjo generacijo kioskov, končni izdelek, ki so mu dodali vse komponente, ki jih je narekoval trg, kot so skener, zmogljivejši tiskalniki, še bolj poenostavljena platforma za tisk, ugodne cene itd. Dodajajo pa še nove vsebine, kot so različna študijska gradiva, dostop do baz znanja, kot je Wikipedia, seveda glede na potrebe uporabnikov.

Zasnovali so tudi platformo za nadzor, ki nadzoruje celotno mrežo, zato kiosk sporoča vse morebitne servisne potrebe, kot sta polnjenje papirja in dodajanje barv za tisk. »Tudi ta rešitev v oblaku nam omogoča nizko ceno,« pravi Benič.

Trg digitalnega tiska je edini v industriji, ki raste, možnosti na tujih trgih pa so velike. Treba je le biti prvi na najboljših lokacijah. Trenutna ekipa Printboxa šteje 20 ljudi, od tega je deset zaposlenih. V načrtu imajo seveda nove zaposlitve, iščejo pa različne profile od dobrih tržnikov, strojnikov, razvojnikov za različne platforme do kadra v logistiki in pomoči pri koordinaciji mreže.