Ime dneva: Iz oglaševalskega v dobrodelni proračun

Platforma za množično dobrodelnost Chariyo pomaga dobrodelnim organizacijam in podjetjem.

sob, 26.03.2016, 12:00

Ljubljana - Aprila bo zaživela platforma za množično dobrodelnost Chariyo, s pomočjo katere želijo v zagonskem podjetju dobrodelnim organizacijam olajšati zbiranje sredstev v digitalni dobi.

»Sredstva prispevajo podjetja, ki so naklonjena družbenokoristnim projektom in del oglaševalskega proračuna namenijo za dobrodelnost. Tako na nek način oglaševalski denar spreminjamo v dobrodelnega,« pojasnjuje soustanovitelj podjetja David Černuta.

Uporabnik lahko s svojim časom prispeva en evro za projekt po njegovi izbiri. Kako? Na spletni strani si izbere enega od projektov in si ogleda videooglas podjetja, ki bo na koncu prispevalo denar. Po ogledu videa uporabnik še odgovori na verifikacijsko vprašanje in če odgovori pravilno, donira 30 centov.

Bolj učinkovito kot sms-i

Nato ima možnost odgovoriti še na dodatna vprašanja, ki zanimajo podjetje, in z vsakim se donacija poveča za deset centov. S prijavo na e-novice podjetja se donacija poveča za en evro, z objavo na Facebooku pa še za 50 centov. Podjetje za vsako od teh aktivnost plača dobrodelni organizaciji. Kot pravijo pri Chariyu se je izkazalo, da je tak način zbiranja denarja za dobrodelne organizacije bistveno bolj učinkovit, kot na primer sms-i.

Platforma za svoje delovanje pobere 25 odstotkov. »Ko gre uporabnik na spletno stran in donira dva evra, gresta ta dva evra dejansko dobrodelni organizaciji, saj smo že prej odšteli teh 25 odstotkov,« poudarja Černuta.

Podjetja pa, podobno kot na Facebooku, za svoje oglaševanje določijo časovno obdobje, ciljno skupino, dnevni proračun, celotni proračun ipd. Za sodelovanje so že dogovorjeni s štirimi večjimi slovenskimi podjetji, med njimi je tudi Sanolabor.

Oglas ima drugačen učinek

»Podjetjem je aktiven ogleda oglasa zanimiv,« o tem, zakaj bi bil Chariyo zanimiv za podjetja pravi Černuta in dodaja: »Na Chariyu si uporabnik oglas pogleda zato, ker si to želi. Mi mu ga ne vsilimo, ampak si ga sam želi pogledati, ker želi pomagati. Tako ima oglas popolnoma drugačen učinek.« Poleg tega pa podjetja prek platforme komunicirajo s potrošniki.

Platformo bodo zagnali v začetku aprila, v prvi fazi pa bo sredstva zbiralo šest dobrodelnih organizacij, vsaka s svojim projektom. V nadaljevanju bodo nabor projektov razširili in k sodelovanju povabili še druge organizacije.

»V prihodnosti pa želimo določiti šest kategorij, npr. otroci, okolje, zaščita živali ipd., znotraj katerih bomo menjavali projekte, ko bodo ti uspešno financirani,« o načrtih govori Černuta. Poudarja tudi, da zbirajo do 1000 evrov za točno določene projekte.

V testni fazi so namesto pravega denarja zbirali srčke in tisti, ki jih bo dobil največ, bo prejel 500 evrov donacije od Chariya. Trenutno imajo okoli 1500 registriranih uporabnikov, ki bi zbrali okoli 1800 evrov. Testno obdobje je pokazalo tudi dobre rezultate glede angažmaja z blagovnimi znamkami, saj so uporabniki za ogled videa in odgovore na vprašanja v povprečju porabili 81 sekund.

V igri sta Nizozemska in Velika Britanija

Platforma je plod slovenskega znanja, ideja pa je nizozemsko-slovenskega porekla. »Idejo sva s prijateljem z Nizozemske dobila pred skoraj tremi leti, ko nisva našla enostavnega in digitalnega načina, kako pomagati dobrodelnim projektom,« razlaga Černuta.

Nekaj tednov kasneje so v Googlu napovedali, da oglasi v prihodnosti ne bodo več vsiljeni. »Takrat nama je kliknilo - podjetja za oglaševanje porabijo ogromne zneske, kaj če bi model obrnili v prid dobrodelnim organizacijam,« še dodaja Černuta.

Šestčlanska ekipa bo imela Slovenija za testni trg, da preverijo, kakšen je interes uporabnikov in podjetij, za tovrsten način zbiranja denarja oziroma oglaševanja. Pogledujejo že proti Veliki Britaniji in Nizozemski. Ko se bodo širili v tujino, bodo iskali tudi investitorja.

Podobne platforme že delujejo v Franciji in ZDA, a se razlikujejo od Chariya. »Pri nas uporabnik točno ve, za kaj se zbirajo sredstva. Dobijo pa tudi povratno informacijo o tem, kako uspešno je bilo zbiranje sredstev,« pravi Černuta.

Prijavi sovražni govor