Ime dneva: Logopedija s pomočjo pametnih naprav

Vsak četrti otrok potrebuje strokovno pomoč pri razvoju govora. Aplikacija za najmlajše pa že daje dobre rezultate.

Objavljeno
21. oktober 2016 20.00
Ekipa Blub Blub 21.oktobra 2016 [Blub Blub,aplikacije,start up, ekipe]
Barbara Pavlin
Barbara Pavlin

Ljubljana – Blub Blub je podjetje, ki se ukvarja z digitalizacijo logopedije. Razvijajo mobilne aplikacije z videoposnetki, s pomočjo katerih otroci hitreje in lažje spregovorijo.

V prihodnjih mesecih bodo zagnali še platformo, ki bo omogočala logopedsko obravnavo na daljavo, prek posnetkov ali žive slike. Platforma bo otrokom omogočila domačo vadbo ob uporabi videoposnetkov in ostalih materialov na telefonu ali tablici.

»S tem smo se začeli ukvarjati, ker gre za velik problem. Vsak četrti otrok namreč potrebuje strokovno pomoč pri razvoju govora. Pa tudi zato, ker smo imeli kot otroci govorno napako, zaradi katere so nas sovrstniki dražili, kar je povzročilo frustracije,« razlaga soustanovitelj podjetja Mitja Mavsar.

Porast rabe pametnih naprav pri otrocih je po nekaterih študijah kriva za vsakoletno 10-odstotno rast v pojavljanju težav pri razvoju govora pri otrocih. »Zavzemamo se za uporabo pametnih naprav pri otrocih, a s pravo vsebino in omejenim časom. Ob uporabi naprave pa je nujna aktivna prisotnost starša,« poudarja Mavsar.

Pri Blub Blub so opravili že več kot 200 pogovorov z logopedi s celega sveta. Intervjuvali so tudi starše, da bi odkrili, kje se zatika. Ugotavljajo, da je težava pri vadbi doma, saj starši težko motivirajo otroka za vadbo, pogosto vaje delajo narobe, kličejo logopede, da jim pojasnijo, kako se izvaja določena vaja.

Problem je tudi v tem, da je preveč otrok s težavami in premalo logopedov. Ponekod, na primer na Irskem in Islandiji, otroci čakajo na prvo obravnavo kar dve leti. »To je bila naša osnova za reševanje problema,« razlaga Mavsar.

Dobri rezultati pri avtistih in otrocih z Downovim sindromom

Ugotovili so tudi, da se otroci najlaže učijo preko neposrednega obraznega stika. Zato so razvili aplikacijo First Blubs za najmlajšo populacijo, kjer otrok opazuje otroka pri oponašanju živali. Namen aplikacije je, da otrok ozavesti govorni organ in ga začne uporabljati. Aplikacija je na voljo za Android in Apple (iOS) naprave.

»Imamo zelo dobre rezultate. Pozitiven odziv nam pošiljajo tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki z Downovim sindromom in avtizmom,« pravi Mavsar.

Aplikacijo si starši naložijo brezplačno, izpolnijo presejalni vprašalnik za svojega otroka ter preizkusijo tri vaje. Če želijo odkleniti vseh 22 vaj, pa je treba plačati pet evrov. Trenutno je aplikacija na voljo v angleškem in slovenskem jeziku. Od avgusta, ko so aplikacijo lansirali, so pritegnili že 5500 uporabnikov.

Druga storitev, ki jo bodo ponudili v prihodnjem mesecu, je spletna evaluacija oziroma logopedija na daljavo. Starš bo posnel svojega otroka, kako izgovarja zvoke, glasove, logoped pa analiziral posnetek in pripravil poročilo oziroma diagnozo. »Starš plača evaluacijo, mi plačamo logopeda in obdržimo razliko,« o poslovnem modelu pove ustanovitelj in direktor Jernej Fužir.

Dober odziv pri predstavitvi platforme

Tretji korak je platforma, ki bo logopedom omogočila personaliziran pristop pri spremljanju napredka posameznega otroka in terapijo na daljavo. Platforma je še v fazi razvoja, so jo pa že predstavili na svetovnem logopedskem kongresu v Dublinu. Logopedi bodo plačevali mesečno naročnino na sistem, starši in otroci pa jo bodo uporabljali brezplačno.

Začeli bodo pri zasebnih logopedih v angleško govorečih državah, od koder je tudi največ uporabnikov trenutnega produkta. Tam je tudi bolj v porastu t. im. teleterapija (terapija na daljavo). Raste tudi konkurenca, ki prihaja iz ZDA, a je prilagojena ameriškemu šolskemu sistemu.

Po predstavitvi na sejmu v Dublinu so do njih pristopili tudi predstavniki nekaterih univerz (California, Ohio, Moskva, Portugalska, Islandija..), kjer učijo teleterapijo, a še nimajo namenskih programov in uporabljajo manj primerne rešitve, kot je skype. Odličen odziv so dobili tudi v glavni ameriški logopedski organizaciji ASHA. Gre za precej zaprte skupine, zato so priporočila tovrstnih organizacij ključna.