Ime dneva: Matej Rauh, Adrifund 

Ljubljana – Konec marca bo zaživela prva slovenska platforma množičnega financiranja Adrifund. Delovala bo tako kot Kickstarter, namenjena pa bo predvsem lokalnim projektom. Tehnični partner pri postavitvi platforme je uspešna islandska Karolina Fund.

Slovenci smo lani na platformah množičnega financiranja Indiegogo in Kickstarter zagnali 103 kampanje in imeli 26-odstotno uspešnost. V njih so slovenski projekti iskali 2,7 milijona evrov, leta 2014 pa 1,5 milijona evrov. Očitno je, da smo Slovenci tak način iskanja sredstev za zagon projektov kar posvojili. Kmalu pa bo pri nas začela delovati tudi lokalna platforma množičnega financiranja Adrifund, ki jo z Aljažem Gluharjem in Danijem Planincem pripravlja Matej Rauh.

Trenutno poteka tehnični del vzpostavljanja platforme, natančneje integracija plačilnega sistema, ki je najbolj zahteven del. Tehnični izvajalci platforme so islandski partnerji Karolina Fund, medtem ko bo za plačilni sistem poskrbelo francosko podjetje, ki izvaja plačilne storitve za okoli 60 platform množičnega financiranja v zahodni Evropi. »Ne razvijamo sistema na novo, ampak bomo uporabljali preverjen sistem, ki ga je ekipa iz Islandije leta 2012 postavila iz nič in ga nenehno tudi posodablja,« o prednostih Adrifunda pove Rauh.

Če bo projekt uspešen, bodo še enkrat pregledali kampanjo in če je vse vredu, bo nosilec projekta denar tudi dobil. Platforma ob tem pobere štiri odstotke provizije in DDV. Od zbranega denarja pa se plača tudi davek. Če pa projekt ni uspešen ali pa se ob pregledu naknadno izkaže, da je šlo za goljufanje, se platforma lahko odloči, da projekt denarja ne dobi.

Od pridelovalcev do filmov

Po besedah Rauha še zbirajo prve projekte, ki bodo začeli zbirati sredstva prek njihove platforme ob njenem zagonu. »Idej je več, kot smo pričakovali,« pravi sogovornik in dodaja, da so zelo raznolike, od pridelovalno usmerjenih, glasbenih, oblikovalskih do filmskih in pivovarskih. Pri izbiri projektov se ne bodo omejili samo na Slovenijo, saj bodo lahko prijavitelji tudi iz tujine, predvsem iz sosednjih držav. Vsak projekt bodo ocenili, ali je primeren za tak način zbiranja denarja.

Kaj pa konkurenca, tudi v Sloveniji sta že dve platformi Conda in Travelstarter? »To ni nič narobe, saj je dobro, da se ta kultura širi,« pravi Rauh in dodaja, da gre za različne usmeritve platform. Travelstarter je usmerjen v turistične projekte, Conda pa v množično investiranje, pri katerem podpornik v zameno dobi delež v podjetju. Adrifund bo izvajala nagradno množično financiranje, tako kot Kickstarter in Indiegogo, pri katerem podporniki v zameno za prispevek dobijo nagrado, ki izhaja iz narave projekta, ki zbira denar.

Osebni pristop

Ideja za platformo je v Rauhu dozorela predlani na Islandiji, kamor je odšel na študijsko izmenjavo. »Že takrat sem imel izbrano temo za diplomsko nalogo. Raziskoval sem pravno urejenost množičnega financiranja v ZDA in Sloveniji. V Islandiji sem navezal stik z ljudmi, ki stojijo za platformo Karolina Fund,« razlaga Rauh. Platforma je imela 195 uspešnih projektov, stopnja uspešnosti je okoli 77-odstotna (Kickstarter ima 35-odstotno uspešnost kampanj), zbrali pa so 1,1 milijona evrov. »Razlog za tako uspešnost verjetno tiči tudi v bolj osebnem pristopu do tistih, ki pripravljajo kampanje. Gradijo na zgodbah iz lokalnega okolja in veliko je manjših projektov, ki bogatijo lokalni prostor,« pravi Rauh.

Podobno načrtuje tudi za slovensko platformo. »Naša vizija je, da ustvarjalcem, podjetnikom in vsem, ki jih tak način zbiranja denarja zanima, ponudimo možnost množičnega financiranja. Na tak način lahko ob promociji izdelka hkrati gradijo že skupnost okoli blagovne znamke, produkta, storitve in preverijo interes na trgu,« pravi.