Tiskane izdaje
Ljubljana – V inkubatorju Savinjske regije deluje zagonsko podjetje Viar, ki proizvaja pametna očala za virtualno resničnost, v katera se vstavi pametni telefon. »Telefon ima zaslon, vso senzoriko in drugo, kar je potrebno za doživetje virtualne resničnosti,« razlaga direktor podjetja Jernej Mirt. Senzorji telefona zaznajo gibanje (pospeškomer in žiroskop), zaslon telefona prikazuje dve sliki (eno za levo in eno za desno oko), leče v telefonu pa povečajo sliko z zaslona oziroma vidni kot.
Trg očal za virtualno resničnost je razdeljen v tri segmente. V enem so namensko narejena očala, ki jih priklopiš na računalnik ali igralno konzolo in z njimi doživiš virtualne svetove. Druga skupina so specifična plastična očala, ki imajo lastno senzoriko, ki prav tako potrebuje napajanje, v tretjo pa spada Viar, ki izdeluje očala iz plastificiranega kartona. V prvih dveh skupinah se cene naprav gibljejo od 100 evrov navzgor, medtem ko so v tretji cenovno dostopnejša, Viarjeva stanejo 20 evrov.
Virtualno resničnost je populariziral Google, ki je očala Cardboard razdelil na eni od svojih razvojnih konferenc, na spletu pa objavil načrte, kako si jih lahko sestaviš sam doma. Tako so dobili veliko posnemovalcev po svetu. »Tudi mi smo imeli takšna očala, a težava je, da niso vzdržljiva, zato smo se odločili naredita svoja,« razlaga Mirt. V njihovem segmentu je resnejših konkurentov osem. »Mi smo edini, ki imamo očala, ki so popolnoma zložljiva in jih ni treba sestavljati,« pravi Mirt.
Od arhitekture do očal
Viar pomeni virtualna arhitektura, s čimer so se ukvarjali na začetku, a so zgodaj ugotovili, da arhitekture v Sloveniji skoraj ni. Velika podjetja so spremenila način dela in niso mogli sodelovati. V času razvoja programske opreme za arhitekturne biroje so dobivali povpraševanja podjetij po očalih. Tako so začeli izdelovati očala za namene marketinga, trženja, promocije znamke in razvijati po meri narejene aplikacije za virtualne izkušnje. »Vse bolj smo usmerjeni na virtualno resničnost kot marketinško orodje,« pravi Mirt.
V Viarju stranke delijo v tri skupine, na marketinške agencije, na podjetja, ki pripravljajo vsebine za virtualno resničnost, in na podjetja, ki dajo veliko na znamko.
Večino prodajo v ZDA
Njihova očala so namenjena tako podjetjem kot posameznikom, večino jih prodajo v tujino, predvsem v ZDA. »Na začetku smo na tem trgu zelo hitro dobili stranke, a pokazalo se je, da ne zaostajata niti severna in zahodna Evropa,« o tem, kateri trgi prednjačijo v virtualni resničnosti, razlaga Mirt. Zanimivo pa je, da večina zagonskih podjetij, ki pripravlja vsebine s področja virtualne resničnosti, ne izhaja iz ZDA, ampak od Rusije, Evrope do Južne Amerike.
Med končnimi uporabniki so očala najbolj uporabna za igranje virtualnih iger ali pa gledanje virtualnih filmov. Tovrstna zabavna industrija je zelo v vzponu. Uporabljajo pa se tudi za samopomoč, za premagovanje strahov, na primer za hojo na višini in podobno.
Razvoj so najprej financirali sami, dobili so tudi sredstva Slovenskega podjetniškega sklada SK75. »Naš cilj je, da se čim več financiramo iz lastnih prihodkov, saj te to prisili, da delaš produkt, ki je zanimiv za stranke,« pravi Mirt. Za prihodnje leto se želijo več ukvarjati s programsko opremo, prodajo očal pa povečati na globalno raven tako na medpodjetniškem trgu kot za končne kupce.
