Industrija 4.0 pomeni digitalizacijo procesov

Ljubljana – Slovenska podjetja se zavedajo, da je digitalizacija več kot samo trend in da bo že kmalu postala nujni sestavni del konkurečnosti njihovih poslovnih modelov. Velika večina podjetij se z digitalizacijo organizirano uvarja, v naslednjih petih letih pa bodo na to področje investirala od dva do šest odstotkov svojega prometa.

Raziskava, ki jo je včeraj predstvila nemško-slovenska gospodarska zbornica, izpostavlja še, največ potencialnih ovir za prehod v industrijo 4.0 podjetja vidijo v nezadostnih kvalifikacijah zaposlenih in v visokih vlaganjih, ki bodo potrebna za uresničitev ambicioznih načrtov.

Tako na enem kot drugem področju pričakujejo tudi podpodro države, ki je industrijo 4.0 uvrstila tudi med prioritete v programu pametne specializacije. »Če želi Slovenija res postati akter in referenčna država na področju digitalne tranformacije, bo nuuno potrebno ohraniti davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj ter za investicije v digitalno infrastrukturo. Potreba bo tudi sprememba izobraževalnega sistema, ki se bo moral bolj prilagoditi željam in potrebam podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost v Sloveniji,« menijo podjetja, ki so združena v nemško-slovensko zbornico.

Nemška in tudi slovenska strategija

In kaj sploh je digitalizacija v okviru industrije 4.0? »O tem koceptu v Nemčiji vsi govorijo. Gre za novo ero v industrijski proizvodnji. Ta evolucija je pomembno tudi za Slovenijo, saj so naši gospodarski odnosi na zelo visoki ravni,« je povedala Gertrud Rantzen, predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice.

»V Sloveniji je industrija 4.0 predvsem vizija. Je pa tudi res, da veliko podjetij že uporablja sklope v poslovnih procesih, ki so ali pa bodo del koncepta 4.0. To so na primer sistemi IRT (interactive response technology), nujni za poslovanje vsakega podjetja - nadometstili bodo sedaj uveljavljni nadzora poslovanja v excelovih tabelah in po e-pošti,« je pojasnil Gregor Černivec iz podjetja Indramat.

Po oceni Jošta Rupnika, direktorja Ydria Motors, prinaša digitalizacija zelo pomembne spremembe. »Nekateri razmišljajo samo o robotiki, avtomatizaciji proizvodnje, a gre za digitalizacijo poslovnih procesov v celoti, od sprejemanja naročila, preko nabave materiala do tega, kako izdelek »spravimo« skozi proizvodnjo in ga na koncu dostavimo kupcu. Na tem področju pričakujemo avtomatizacijo procesov, ki bodo zahtevali določen avtomatizem tudi od delavcev. Še vedno pa bodo ljudje tisti, ki bodo morali uporabljati glavo. Dodano vrednost bo treba iskati v novih izdelkih in novih rešitvah, prekladanje številk ni produktivno delo.«

In kakšni bodo morali biti ljudje, ki bodo razmišljali digitalno? »Ena od pasti prehoda je lahko v miselnosti, da gre za prehod obstoječih vzorcev na novo platformo. To je narobe, gre za preobrazbo podjetja in njegovih procesov. V nekaterih podjetjih odgovorni za uvajanje digitalizacije že dobivajo menedžerske pozicije (chief digital officer), ozadje teh ljudi pa je praviloma poslovanje, ne informacijska tehnologija. To nakazuje, kakšna je vsebina sprememb, s katerimi se soočamo,« je povedal Milan Dragič, direktor SAP Slovenija. »Očitno je, da tehnologija narekuje ritem. Ljudje se bomo morali prilagoditi z znanjem, da bomo lahko upravljali procese na nov način. Kdor ne bo znal prebrati podatka, ga analizirati in samostojno odločiti, bo počasnejši od tekmeca. Od zaposlenih se bo tako zahtevalo več avtonomnosti in samostojnega odločanja,« pa je menil Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija.

Ključno vprašanje je, kako najti in zadržati talente

»Ljudje bodo v podjetjih enako pomembni kot sedaj, se pa bodo z direktnih delovnih mest preselili na indirektna. To je proces, ki bo trajal leta. Ne da se ga ustaviti, prav tako pa ne hitro izpeljati. Povečalo se bo število zaposlenih, ki bodo znali vzdrževati robote,« je povedal Černivec. In dodal: »Poklica prihodnosti sta gotovo mehatronik in pa operater stroja CMC. Vem, kako pomembno je za inženirja, da sodeluje z operaterjem stroja CMC, da lahko razvijeta dober izdelek.«

Potrebe po novih profilih bodo zahtevale tudi, da pojetja pritegnejo ustrezno usposobljene talente. Tukaj so predstavniki podjetij (ponovno) opozorili, da je ena od velikih ovir za zaposlovanje visoko usposobljene delovni sile v Sloveniji nestimulativna obdavčitev dela. »Podjetja moramo delati s svojimi zaposlenimi, graditi strokovnje v lastnem okolju. V davčnem sistemu, kot velja danes, k nam tujci ne bodo prihajali. Že domače ljudi težko zadržimo, saj v tisočih štejemo izobražence, ki zapuščajo Slovenijo. Nujno moramo ustvariti tako okolje, da bomo ljudi zadržali,« je povedal Smrekar.

Zahteve na delovnih mestih se bodo spremenile

Izziv bo tudi prestrukturiranje delovnih mest, saj bodo sedanja manj zahtevna še hitrje izginjala. V anketi je na primer le 10,4 odstotka podjetij navedlo, da bodo z digitalizacijo povečala število zaposlenih, 23,6 odstotka pa jih meni, da bodo zaposlenost zmanjševala. »Mislim, da bo digitalizacija prinesla več delovnih mest, ne bodo pa to enaka kot jih poznamo danes. Vendar moramo podpirati vsak premik, ki gre v smer višje dodane vrednosti, je o tem povedal Dragič.