Tiskane izdaje
Predelovalne dejavnosti z močnimi izvozno usmerjenimi podjetij imajo gospodarski primat, vendar se razmerja, tudi zaradi posledic krize, postopno spreminjajo. Močno se je povečal delež trgovskih in storitvenih dejavnostih v skupnem prometu gospodarskih družb, med izvozniki pa so vse pomembnejša podjetja iz informacijsko-komunikacijske dejavnosti. Pogovarjali smo se z Mojco Kunšek, generalno direktorico Ajpesa.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je pred kratkim spet dosegel raven izpred izbruha krize leta 2008, prav tako se povečuje število novih zaposlitev v gospodarstvu. Kako se te spremembe kažejo v podatkih, ki jih analizira Ajpes?
Za leto 2015 lahko ugotovimo, da kar 68 odstotkov čistega dobička prihaja iz predelovalnih dejavnosti. Sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Največ je k dobičku pripomogla farmacevtska industrija. Največji premik navzgor je v gradbeništvu, ki je leto 2015 spet končalo s pozitivnim neto poslovnim izidom. Zaznali pa smo tudi obrat navzdol v preskrbi z električno energijo, plinom in paro, ki je imelo leta 2015 evidentirano neto izgubo.
Vendar je v tej dejavnosti problematična predvsem izguba Teša, povezana z investicijo v blok 6?
Mi podjetij ne moremo navajati poimensko, komentiramo panožno, globalno. Če pa v dejavnosti ni veliko subjektov, se vsaka večja sprememba pozna tudi pri rezultatu panoge.
Kakšne spremembe pa so se zgodile v predelovalnih dejavnostih?
Lahko bi rekli, da so še vedno uspešno na prvem mestu po dodani vrednosti, ki jo prinaša njihovo delo. Po drugi strani tudi največji delež prihodkov s tujih trgov izvira iz predelovalnih dejavnosti, tu so največji izvozniki.
Se med velikimi izvozniki pojavljajo novi, poleg že uveljavljenih?
Med izvozniki so vse močnejše storitvene dejavnosti, tudi informacijska tehnologija, logistika, še vedno pa imajo primat avtomobilska industrija, proizvodnja električnih izdelkov in seveda farmacija.
Zdi se, da se je sedanja gospodarska rast nekoliko utrdila. Od česa je odvisno, ali se bo tudi ohranila?
Ocenjujemo, da se bo rast nadaljevala, tudi zato, ker vidimo, da so nastale ključne spremembe v računovodskih izkazih. Podjetja so se zelo razdolžila, očistila so se slabih terjatev. Veliko manj kot v preteklih letih je slabitev, delež kapitala v celotni pasivi se je zelo izboljšal in stopnja zadolženosti zmanjšala. Vse to vodi k temu, da so realne podlage za delo v prihodnje boljše, kot so bile.
Lahko pričakujemo, da bodo podjetja zdaj lažje in več investirala?
Da. Procesi razdolžitve kažejo, da so slabe kredite poplačali, slabe terjatve odpravili in da so podlage boljše. Tudi analize plačilne sposobnosti kažejo, da se ta izboljšuje, plačilna disciplina je precej boljša, kot je bila, in blokad je manj. Tudi število vloženih stečajev se umirja, kot se umirjajo tudi vpisi zastavljenih premičnin.
Gospodarske dejavnosti so različno uspešno šle skozi krizo. Je katera od panog zmagovalka prehoda, so zdaj mogoče veliko boljši, kot so bili?
Ja, za zmagovalce bi mogoče lahko rekli, da so to informacijsko-tehnološka podjetja in različne druge storitvene dejavnosti, predvsem zagotavljanje socialnih pomoči. Ključen obrat pa se je zgodil v trgovini, ki je močno povečala svoj delež v prihodkih vseh gospodarskih družb skupaj. Ugotavljamo, da sta delež predelovalnih dejavnosti in trgovskih dejavnosti zdaj enakovredna, pri približno 35 odstotkih. Zgodovinsko so predelovalne dejavnosti in industrija prinašale veliko več, kot trgovina in storitve.
Kaj pa gradbeništvo, ta sektor je bil zelo izpostavljen v krizi, zdaj pa spet posluje z dobičkom. Kakšne spremembe so se tam zgodile?
Težko rečemo, kaj je bilo ključno. Ocenjujemo, da prav čiščenje bilanc, recimo prevrednotenje nepremičnin na realno vrednost. Po drugi strani sta negativna obrestna mera in izboljšanje finančne situacije tudi v zasebnem sektorju določila pogoje za nova večja vlaganja v nepremičninsko dejavnost oziroma gradbeništvo kot celoto.
Kaj pa lahko rečemo o velikosti tega sektorja?
Gradbeništvo relativno pomeni 4,7 odstotka v celotnem gospodarstvu leta 2015. Podobna struktura je bila tudi pred dvajsetimi leti.
Torej lahko rečemo, da je krizo odpravila predvsem prenapihnjenost tega sektorja?
V gradbeništvu se tudi finančna gibanja. Več kot je na voljo denarja, bolj se vlaga v ta sektor.
Še vedno pa velja, da v najuspešnejši del gospodarstva sodijo podjetja, ki izvažajo in se »kalijo« v konkurenci na tujih trgih. Kaj bi po vašem mnenju lahko naredili v gospodarskih politikah, da bi povečali dinamiko tudi v drugih sektorjih?
Po mojem mnenju ima na tem področju ključno vlogo aktivnost malih in srednjih gospodarskih družb pri vključevanju v različna interesna združenja, ki jim pomagajo pri dostopu do tujih trgov. Ko gredo naše delegacije na obiske v tujino, vključijo male gospodarske družbe, omogočijo izmenjavo znanj in pozitivnih praks, izmenjavo med izobraževalnimi institucijami in čimprejšnje vključevanje mladih v gospodarstvo.
Se to res izvaja ali so to bolj želje?
Del tega se dogaja, še vedno pa premalo. Zadnja leta je nekoliko opaznejša mednarodna izmenjava mnenj, z obiski delegacij. Različna interesna združenja in zbornice bi lahko naredili več pri vključevanju in pomoči za vstop različnih gospodarstvenikov na tuje trge – tudi z informiranjem, usposabljanjem, kako se prijaviti na razpise za nepovratna sredstva, kako pridobiti tuje vlagatelje. Vloga svetovalcev za pridobivanje tujih investicij bi lahko bila intenzivnejša, veliko je še treba storiti na tem področju.
Kako pa skozi podatke, ki jih Ajpes analizira, vidite življenjski cikel podjetij? Kakšen delež tistih, ki jih ustanovijo, potem tudi obstane in zraste? Se to v zadnjem času morda izboljšuje?
Ti kazalniki se izboljšujejo, ugotavljamo trend povečevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za dva odstotka leta 2015 glede na leto 2014. Vendar na področju samostojnih podjetnikov ugotavljamo, da je vse več normirancev, teh, ki delujejo pod ugodnejšimi davčnimi pogoji in niso ravno pravi samostojni podjetniki.
To pomeni, da zaznana rast ni čisto realna. Če imamo 62.000 samostojnih podjetnikov in pri njih le 41.000 zaposlenih, to pomeni, da jih 20.000 obstaja le na papirju oziroma gre za popoldansko dejavnost. Pomeni tudi, da se dve tretjini samostojnih podjetnikov ukvarja z eksistenco. Ugotavljamo, da samostojno podjetništvo ni nadomestilo za zmanjšanje aktivnosti gospodarskih družb.
V Ajpesu, ki je najpomembnejša točka Vem v Sloveniji, saj povprečno registriramo 55 odstotkov novih samostojnih podjetnikov, je ključni problem v tem, da podjetniki preveč preprosto vstopajo v podjetništvo, premalo odgovorno, premalo so informirani, kakšne bodo njihove davčne obveznosti. Vsakega vlagatelja poskušamo nekoliko opozoriti, kaj ga čaka. Davčni svetovalci ne bomo mogli biti, osnovne informacije pa jim lahko damo.
Velikokrat so ljudje prisiljeni v status samostojnega podjetnika, saj delodajalci oziroma tisti, ki jim bodo naročali delo, to od njih pričakujejo.
To težko komentiram. So pa prihodnji podjetniki slabo informirani, za ustanovitev podjetja se odločajo brez neke realistične gospodarske ideje, kaj bodo delali, kakšne obveznosti tak status pomeni. Po tem je tudi veliko upada in rast ni taka, kot bi si želeli pod geslom svobodne podjetniške iniciative.
Kako se je treba usmeriti, da bo nova gospodarska rast vendarle zagotavljala tudi delovna mesta?
Zelo podpiram idejo vajeniškega izobraževanja. Tudi izkušnje v tujini kažejo, da neposredna povezava med izobraževalnim procesom, učenci, dijaki in gospodarstvom vodi do kakovostnih, pripadnih kadrov, ki vidijo prihodnost v neki skupnosti. Druga stvar pa je, da je treba narediti več za informiranje državljanov. Povedati jim je treba, da je na voljo veliko, ljudje pa ne vedo, kako pristopiti, da bi si olajšali življenje.
