Inovativnost države pri izmišljanju bedarij je neizmerna

Pogovor z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom.

sob, 03.12.2016, 06:00

Gospodarski minister v svoji torbi ves čas nosi podatke o uspešnosti upravljanja državnih podjetij v Franciji. To je zanj katekizem, pravi, saj meni, da je boljše upravljanje državnih deležev tudi pri nas lahko ključ za rešitev marsikatere težave, okoli katere se zdaj krešejo mnenja v koaliciji. Njegove sile so sicer v zadnjem času bolj usmerjene v snubljenje avtomobilskega velikana Magna v Slovenijo.

Ta teden je bilo v koaliciji kar vroče. Kaj kot član vlade menite o koalicijskem zapletu glede sporazuma z zdravniškim sindikatom in kako bo to vplivalo na sedanjo vlado?

Tokratno dogajanje na vladi se ni posebej dotikalo gospodarskega resorja, zato sem na vse skupaj gledal bolj kot opazovalec. Kljub temu pa si želim, da bi bilo takšnih razkorakov med koalicijo čim manj. Za dobro delovanje poslovnega okolja potrebujemo stabilno vlado, nenehne grožnje s predčasnimi volitvami pa na to zagotovo ne vplivajo pozitivno.

Vlada je sprejela zakon, s katerim so mogoče razlastitve na območju industrijske cone Hoče, kjer bi lahko Magna postavila tovarno. Ta teden ste se sestali z lastniki zemljišč. Kaj ste se dogovorili?

Trudimo se, da bi pridobili več tujih investicij. Letos smo naredili kar nekaj korakov. Najbolj smo ponosni na odločitev Yaskawe, da bo v Sloveniji postavila tovarno robotov. Podprli bomo investicijo Novem Car v Žalcu, ki bo odprl sto novih delovnih mest. Pomagali bomo Melaminu pri investiciji, ki bo tudi ustvarila nova delovna mesta v Kočevju. Za pridobitev pomembne investicije smo se odločili, da naredimo poslovno cono Hoče.

Potencialna naložba – vlagatelja ne bom omenjal, ker pogajanja še tečejo – je vredna 500 milijonov evrov in bi v treh fazah prinesla več kot 2500 delovnih mest. Prva faza naj bi se začela graditi 1. julija prihodnje leto za nekaj več kot 500 zaposlenih. Za ureditev poslovne cone je treba spremeniti občinski prostorski načrt.

Postopek se je začel, seveda pa je treba rešiti tudi lastniška vprašanja. Tistim, ki živijo od kmetijstva, bomo poleg odkupa zemljišč ponudili možnost zamenjave z odškodnino. Z lastniki smo se včeraj [v ponedeljek] pogovarjali o rešitvah, imeli zelo odpre in trde pogovore, a smo zbližali stališča. Prihodnji teden bomo nadaljevali z individualnimi pogovori. Naredili bomo vse, da zemljo odkupimo ali zamenjamo z odškodnino oziroma z drugo zemljo in da ne bo treba uporabiti zakona, ki je v sprejemanju. Tu ne gre le za tehnično stvar, saj imajo ljudje do zemlje, ki jo obdelujejo, čustven odnos in se moramo tega zavedati.

Pričakujete nerealno velike apetite sedanjih lastnikov?

Tudi. S pogovori se bomo vsi spustili na tla, mi, ki bi želeli nekaj imeti, in tisti, ki bi hoteli več. Verjamem, da bomo s pogovori prišli do cilja. Tudi država ima zemljišča, ki jih daje v najem predvsem pravnim osebam. Tudi to moramo rešiti. Prizadevamo si, da bi občinski prostorski načrt spremenili v razmeroma kratkem, a zakonitem roku in da bi bilo mogoče vse postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja končati do 1. julija prihodnje leto.

Zakaj se bodo za cono uporabila najboljša kmetijska zemljišča?

Ta potencialni projekt zahteva sto hektarjev površine in komunalno ureditev. Pri iskanju potencialnih lokacij po vsej Sloveniji smo se odločili za to, ker je komunikacijsko in infrastrukturno tako dobra, da pomeni prednost za nas kot kandidata za pridobitev naložbe. Investitor se bo, po mojem mnenju, za to lokacijo morda odločil zaradi potenciala delovne sile in lokacije. Na tretjem mestu so državne spodbude.

Po poklicu sem agronom in spoštujem zemljo, zato me boli poraba vsakega hektarja kmetijske zemlje za nekmetijske namene. A ko damo na tehtnico sto hektarjev kmetijske zemlje in 2500 delovnih mest, se bom s težkim srcem, a zavestno odločil za zadnje. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo spoštovali zakonodaje. Dolžni smo zagotoviti nadomestnih sto hektarjev kmetijske zemlje.

Kdaj bomo vedeli, ali bo ta naložba v Sloveniji?

Seveda ne morem potrditi, da je odločitev za investicijo v Sloveniji sprejeta. V kratkem bomo imeli enega pomembnejših pogovorov z investitorjem in takrat bomo vedeli več. Potencialni vlagatelj že danes angažira naše arhitekte in pravne službe, dela idejne projekte ter je vložil že kar nekaj denarja. Naredili bomo vse, da v okviru zakona omogočimo to investicijo.


»Nisem pobudnik podržavljanja Save in tudi nisem avtor tega, da so turistična podjetja opredeljena kot pomembna, čeprav mi to vsi očitate. Nisem in sem proti temu!« Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Prejšnji teden ste se vrnili iz Irana. S kakšnimi dogovori in tudi s konkretnimi posli za podjetja?

Izredno pomembno je, da država omogoča gospodarstvu rast in razvoj tudi na tujih trgih. Od 38,5 milijarde BDP lani jih je več kot 30 milijard evrov ustvarjenih na tujih trgih. Velika večina v EU, temu sledijo trgi zahodnega Balkana, Rusija, Kitajska. Danes moramo gledati tudi na nove perspektivne tretje trge, denimo Iran.

Štiri podjetja so podpisala konkretne pogodbe. Iskra za avtomatizacijo železnic, Iskratel za nadgradnjo telekomunikacij, Litostroj Power bo sodeloval pri gradnji hidroelektrarn, Duol pa bo postavil večnamenski montažni objekt ob letališču. Iranci so jasno povedali, da lahko z njimi delajo podjetja, ki imajo visokokakovostne izdelke ali storitve, so pripravljena del tega narediti v Iranu in lahko te projekte vsaj delno sofinancirajo – SID banka ima na voljo znesek za sofinanciranje teh poslov.

Ponovno smo odprli veleposlaništvo, da bo izdajanje vizumov za poslovneže in turiste lažje. Iran je razvijajoča se država z 82 milijoni prebivalcev, kupili bodo 500 novih potniških letal, imajo spodobno število ljudi, ki potujejo po svetu. Možna je nadgradnja sodelovanja v turizmu. S srbskim gospodarskim ministrstvom in njihovo turistično organizacijo si prizadevamo, da bi iranske turiste iz Srbije privabili še v Slovenijo. Srbi so se namreč že dogovorili za letalsko povezavo z Iranom.

Na katere trge se boste osredotočili v Mednarodnih izzivih 2017–2018, ki jih mora vlada še sprejeti?

Najpomembnejši trgovinski partner Slovenije je Nemčija z 11 milijardami evrov trgovine blaga in storitev, ob tem da je naš izvoz v Nemčijo večji kot uvoz. Slovenija izvozi v Nemčijo več kot Grčija, Portugalska, Kanada. Tudi mi smo zanje pomemben trgovski partner. Slovenske najpomembnejše trgovinske partnerice so še Italija, Avstrija, Hrvaška. Ker je tri četrtine izvoza v EU, ga moramo bolj diverzificirati.

V Mednarodnih izzivih imamo trge razdeljene na tri dele. Prioritetni trgi so ZDA, Japonska in Turčija. ZDA so velika država in obstaja velik potencial. Prav tako na Japonskem. Imamo dobre politične odnose, nadgraditi jih moramo še v gospodarstvu. Japonska je več kot stomilijonsko gospodarstvo, zato moramo mi, mali tigrček, narediti več. Osemdesetmilijonska Turčija je pred vrati Evropske unije. Tradicionalni trgi, ki jih negujemo, so Evropska unija, zahodni Balkan, Švica in Ruska federacija. Perspektivni trgi so Kitajska, zalivske države, centralna Azija, Afrika, Iran in Indija.

Z veleposlaništvom v Iranu smo naredili en korak. Veleposlaništvo pa moramo zaradi gospodarskih interesov odpreti tudi v zalivskih državah. Nemudoma. Zelo hitro. Zaliva ne smemo pokrivati iz Egipta. Danes se moramo začeti ukvarjati, da bomo jutri lahko želi, tudi z Afriko. To je celina prihodnosti z 800 milijonov ljudi. Pokrivamo jo z ambasado iz Egipta, kar je daleč premalo. Mislim, da je pri nedavnem obisku zunanjega ministra v Maroku šlo tudi za spogledovanje v tej smeri. Imamo namreč kar nekaj podjetij, ki v centralni Afriki poslujejo, prednjači celjski Cetis.

Ob imenovanju za ministra ste napovedali, da boste z razmeroma majhnimi vložki ustvarili 10.000 novih delovnih mest. Turistična statistika je dokaj dobra, turizem predstavlja skoraj 13 odstotkov BDP, izkupiček pa niti ne. Poleg tega prav te dni spremljamo poročila o slabih plačah in izkoriščanju delavcev v turizmu. Kje so torej te nove službe in ali ste zadovoljni z razmerami v slovenskem turizmu? Navsezadnje ste od tam prišli.

Kot ste rekli, so številke dobre, lani celo rekordne. Imeli smo 10 milijonov prenočitev, prvič smo pri prometu na tujih trgih naredili korak naprej in dosegli 2,45 milijarde evrov prihodkov. Kot veste, smo ponovno osamosvojili Slovensko turistično organizacijo, poleg tega pa smo za letos podvojili sredstva za promocijo. Ko še nisem bil minister, sem pričakoval, da bo država vložila do 20 milijonov evrov v promocijo Slovenije na tujih trgih, ki ne koristi le turizmu, ampak tudi celotnemu gospodarstvu. Nazadnje je bilo za to na razpolago pet milijonov evrov, kar je smešen znesek, zato smo ta sredstva povečali na 12 milijonov. Mislim, da je tudi to prispevalo k temu, da imamo boljše fizične rezultate. Treba je vedeti, da slovenskega turizma brez tujcev ni, in če želimo več tujcev, je treba turizem promovirati.

Naredili smo pomemben prvi korak, imamo pa doma v turizmu ogromno težav. Naš turizem je neinternacionaliziran, zapečkarski, če hočete. Potrebujemo lastniško internacionalizacijo in privatizacijo ter več tujih gostov. Za zadnje bomo poskrbeli s promocijo države, poleg tega pa mora država lastniške procese v turizmu pripeljati naprej. Zakaj govorim o internacionalizaciji? Pri turizmu namreč ni nobenega strahu, da bi nekdo kupil neko turistično zadevo in jo prestavil drugam. Naš turizem ni uspešen v ekonomskem smislu predvsem zaradi lastniškega ustroja, čeprav so izjeme. Tudi državne družbe dobro poslujejo, tudi tista, iz katere prihajam. Skratka, te družbe moramo nadgraditi z lastniki, ki jih bodo znali bolje upravljati. Naš turizem mora postati ekonomsko bolj učinkovit, saj izpolnjuje za to vse pogoje.

Turizem ima tri prednosti: delovna mesta niso prenosljiva, je multiplikativna panoga in omogoča najlažji vstop na trg dela za mlade generacije. Za slovenski turizem ni dovolj, da bo le zelen, aktiven, zdrav in lep. Imamo vse možnosti, da v njem zaposlimo več ljudi. Število zaposlenih raste; v turizmu je na primer lani delalo 13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji.

Govorite o nujnosti internacionalizacije lastništva turističnih podjetij. Ampak ravno vi ste bili zagovornik, da se Terme Olimia in Sava uvrstita med pomembna državna podjetja v strategiji upravljanja. Slaba banka je na zahtevo vlade terjatve do Save prodala celo Slovenskemu državnemu holdingu in Kapitalski družbi.

Nisem pobudnik podržavljanja Save in tudi nisem avtor tega, da so turistična podjetja opredeljena kot pomembna, čeprav mi to vsi očitate. Nisem in sem proti temu! Upam, da bodo ta podjetja šla s seznama pomembnih naložb. V primeru Save gre za nekaj drugega – imamo tretjino slovenskega turizma, ki ga moramo na neki način pripeljati do solidne upravljavske strukture ali internacionalizacije. Treba se je vprašati, kdo bo to bolj uspešno naredil. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pod vodstvom ljudi, ki smo jih tako ali drugače odslovili, ni bila tista, ki bi ji zaupal tretjino slovenskega turizma. Globoko sem prepričan, da smo s tem, da ima Savo zdaj v rokah SDH, preprečili slab scenarij. SDH pa mora zdaj narediti korak naprej.

Torej bi po vaše morala Sava nato dobiti zasebnega lastnika.

Ne gre le za Savo, v turizmu državna lastnina nima kaj iskati. Treba pa je vedeti, da tretjine slovenskega turizma ni mogoče prodati čez noč. To je proces. Tako SDH kot DUTB morata pri prodaji družb najprej gledati, kaj se bo zgodilo s tem podjetjem po prodaji. Torej prodati ga je treba v korist države in v korist tistega, ki se prodaja, in ne v korist prodajalca. Kupnina je pomembna, a pri DUTB ne more iti zgolj za povrnitev slabih terjatev v čim večji možni meri, ampak je treba gledati tudi na usodo teh podjetij po prodaji. Zato smo tudi dopolnili zakon o slabi banki.

Pogosto je slišati opozorila, da je treba več narediti za promocijo Slovenije. Kot kaže, bomo v Beli hiši dobili prvo damo s slovenskimi koreninami. Boste to izkoristili kot priložnost za promocijo naše države?

To je dejstvo in to je že zelo povečalo prepoznavnost Slovenije. Na nas je, ali bomo znali izkoristiti priložnost tako, da bomo pod tem dežnikom dodatno promovirali in ponujali naše storitve zunaj. Turistične produkte je treba nadgraditi in jih znati bolje prodati od zunaj. Verjamem, da smo na dobri poti. Imamo vrhovno blagovno znamko I feel Slovenia, in če za turizem velja slogan Green, active, healthy (Zelena, aktivna, zdrava), želimo v okviru digitalizacije tudi pri gospodarstvu priti do slogana Green, creative, smart (Zelena, kreativna, pametna).

Prej ste uporabili besedno zvezo: »ko sem še bil na drugi strani«. Če se postavite spet na drugo stran, ko ste bili direktor Term Olimia, kaj bi odgovorili na vprašanje, ali so ukrepi sedanje vlade dovolj hitri in veliki?

Odgovor je: ne. Upam, da bom še kdaj prišel v okolje, kjer si bolj odvisen od sebe. Posledica dejanj v gospodarstvu je večja v gospodarstvu kot v politiki. Dotaknil sem bom treh zadev, ki so zame kot ministra ključne. Pri prvi sem zadovoljen, pri drugi malo zadovoljen in pri tretji nezadovoljen. Na začetku mandata sem si zadal nalogo stop novim dajatvam za gospodarstvo. Pri tem smo relativno uspešni. Manjša je obremenitev energetsko intenzivnih podjetij.

Oprostite, ampak davek na dobiček se zvišuje.

Potem bomo tudi o tem. Revolucionarna zadeva je bila sprememba zakona o upravljanju avtorskih pravic. Nismo naredili nič drugega kot prižgali luč na transfer med avtorji in uporabniki. Do zdaj ministrstvo, ki je nadzorni organ, ni smelo pogledati, kaj se dogaja. To zmanjšuje stroške uporabnikov. V Sloveniji moramo narediti konkurenčno poslovno okolje, da bodo izvozniki v tujini konkurenčni. Odpravljamo administrativne ovire, nekatere bolje, druge slabše. Prihajajo revolucionarne spremembe v gradbeni zakonodaji. Danes lahko takšni ali drugačni ekoteroristi ustavijo projekt gradnje tovarne s tem, da ne podajo soglasja. Vlagatelj ne more nič. Po novem bodo lahko dali le negativno mnenje, investitor pa bo lahko vodil postopek naprej. Nato bo neki vladni organ arbitriral med gospodarsko koristjo in …

... ekoteroristi.

Provociram. Naši ptiči se zaletijo v vetrne elektrarne, v Avstriji pa so ptiči pametni in se ne zaletijo. Neki organ bo torej arbitriral, danes pa se neka skupina odloči in onemogoči gradnjo. V Trbovljah so zaprli cementarno, čeprav je imela gradbeno dovoljenje in so zadostili vsem ekološkim standardom. Nihče ne upa govoriti o tem. To je bedarija v okolju, kjer je 24-odstotna brezposelnost. Nova gradbena in prostorska zakonodaja je eden od ukrepov, ki pa se še vedno lahko sfiži. Še tako dobra ideja lahko, potem ko pride na vlado in v državni zbor ter se zraven priklopijo vsi interesi, postane zmazek.

Drugi ukrep je od 1. julija letos MSP-test. Vsaka bedarija, ki se jo država spomni, vsak zakon in predpis, gre skozi test za mala in srednja podjetja. Če ima predpis negativne finančne vplive za podjetja, ne more biti sprejet. Da bi nas naši birokrati obšli, so ogromno ukrepov začeli sprejemati v prvem polletju, pred uveljavitvijo testa. Vendar jih čakamo z drugimi zadevami. Inovativnost države je pri izmišljanju bedarij neizmerna. To bomo z MSP-testom preprečili.

Pri administrativnih ovirah je še več ukrepov. Odprli bomo dva zakona, in sicer zakon o spodbujanju razvoja turizma in zakon o gostinstvu. Ne vem, ali mi bo uspelo. Želimo namreč brutalno liberalizirati zakon o gostinstvu, da bo v Ljubljani mogoče imeti tak lokal kot v centru Madrida. Ker če lokal od tam pripeljemo v Ljubljano, ga inšpektorji zaprejo.

Kakšni lokali bodo?

Poskušali bomo biti bolj fleksibilni. Zdaj predpisujemo, karikiram, s katere strani morajo iti stranke na stranišče. Z odpravljanjem administrativnih ovir sem zadovoljen. Delno zadovoljen sem z malo davčno reformo. Zadovoljen sem, ker je ta korak storjen, nisem pa zadovoljen, ker je majhen. V tem koraku je prej omenjeno povišanje davka na dobiček. Ta ni tragičen, ker smo imeli enega najnižjih. Treba je nekje dobiti, da drugje damo. Mini davčna reforma je prvi korak; če bi bil zadnji korak, bi bil nezadovoljen. Verjamem, da bomo razbremenitev dela nadaljevali.

Kopja pa se najbolj lomijo pri fleksibilnosti delovnopravne zakonodaje. Glede tega sem pesimist, ker smo na sredini mandata in se je ukrep spolitiziral. Naša toga delovnopravna zakonodaja v veliki meri povzroča toliko prekarnih oblik zaposlovanja. Zakonodajo bi morali narediti bolj fleksibilno, da bi imeli več zaposlitev za nedoločen čas. Delodajalcev ne moremo prisiliti, da nekoga zaposlijo. Države z bolj fleksibilno delovnopravno zakonodajo imajo nižjo brezposelnost, države z bolj togo, denimo Španija, pa višjo. Nasprotniki mi pravijo, da se zavzemam za grde, zaslužkarske delodajalce. Delodajalec nikoli ne bo odpustil dobrega delavca. Mali nastavek za poenostavitev je v dokumentu Dostojno delo ministrstva za delo.

Že februarja ste napovedali spremembo Lahovnikovega zakona in s tem sistema prejemkov direktorjev podjetij v državni lasti. Leto bo skoraj naokoli, pa se ni še nič zgodilo, vmes pa smo spet imeli plačno afero zaradi izigravanja tega zakona v DUTB. Kje se zatika? Ni politične volje za spremembe? SDH je menda že pripravil izhodišča za spremembe.

Menimo, da je Lahovnikov zakon treba nadgraditi, saj je ta zakon za merilo upošteval le velikost podjetja in povprečje plač. Država pa ima več kot 100 podjetij z več kot 11 milijardami evrov premoženja. Med njimi so družbe iz različnih panog. Nihče pa nikogar ne vpraša po rezultatih. Pri strategiji upravljanja državnega premoženja je bilo v javnosti pomembno le, katera družba je strateška, pomembna in portfeljska, torej za prodajo.

Moram ugovarjati, ker smo vsaj v Delu veliko pisali tudi o pričakovanih donosih.

Počasi ... V strategiji je tudi zapisano – in za to sem zaslužen jaz –, da mora biti povprečen donos državnega kapitala osem odstotkov …

… do leta 2020.

To je bolečina, ker bi si želel, da bi bilo prej (smeh). Naš donos je pod tremi odstotki, to je sramota. Če bi imeli osemodstotni donos, bi to pomenilo milijardo evrov dobička na leto. Če bi ga 20 odstotkov razdelili, bi lahko poplačali vse, ki zdaj terjajo dodaten denar od vlade. Osem odstotkov ni naključje, kajti toliko dosegajo francoska državna podjetja. Če hočemo z našimi podjetji nekaj narediti, moramo imeti sistem, s katerim bomo ljudi, ki bodo ta podjetja vodili, nagrajevali za uspešnost in jih udarili po glavi, če ne bodo dobri. To zahteva nadgradnjo Lahovnikovega zakona. Seveda se to da zlorabiti, tako kot pri delovnopravni zakonodaji, a te ekscese je treba sankcionirati. Pri tem moram poudariti, da ministrstvo ni pristojno za preverjanje obvodov.

Zato pa sprašujem, kdaj je pričakovati to nadgradnjo zakona, glede na to, da je SDH že pripravil izhodišča.

Mi bomo izhodišča uporabili in predlagali nadgradnjo zakona v razmeroma kratkem času, politika se bo odločila, ali jih bo uporabila ali ne. Ker se bližamo volitvam, se bo to spolitiziralo.

V času ministrovanja Dušana Mramorja ste si prizadevali, da bi SDH prešel pod okrilje vašega ministrstva. Ali ta ambicija še ostaja?

Nismo si prizadevali, še vedno pa mislimo, da sodi pod okrilje ministrstva za gospodarstvo. S tem se ne ukvarjamo, zavzemali pa se bomo za uveljavitev logike upravljanja, ki sem jo omenil.

Kdaj bodo vidni rezultati ustanovitve direktorata za les?

Direktorat smo ustanovili, ker mora imeti vlogo pri revitalizaciji lesne verige. Direktorat je imel pomembno vlogo pri ustanavljanju družbe Slovenski državni gozdovi in z njo aktivno sodeluje, objavili pa smo tudi nekaj razpisov. Direktorat sodeluje pri promociji tega sektorja in se trudi pri privabljanju tujih investitorjev, ki bi vlagali v lesno predelavo. Tudi tukaj je nekaj želez v ognju.

SMC predlaga, da bi bil 2. januar spet dela prost dan. Kako na to gledate kot gospodarski minister glede na to, da je gospodarstvo podprlo zmanjšanje števila dela prostih dni, medtem ko predlagatelji zdaj trdijo, da bo to spodbudno za turizem in gospodarstvo?

Priznati moram, da tej odločitvi nisem v celoti naklonjen. Razlog je preprost – čeprav bo pomagala enemu delu gospodarstva, bo imela negativne posledice za drugi del gospodarstva. Mislim, da tukaj ne moremo priti do rešitve, kjer bi bile vse strani zadovoljne, zato ne morem drugače, kot da stojim za našo skupno odločitvijo.

Prijavi sovražni govor