Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes na Dnevu inovativnosti podelila 12 zlatih, eno posebno in 25 srebrnih priznanj, kar je rezultat nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo 182 inovacij in 774 inovatorjev.
»Inovativnost je v Slovenijo vstopila na velika vrata. Če nam je v preteklih letih na različnih področjih manjkalo še marsikaj, zdaj vse več podjetij principe inovativnosti sistematično vgrajuje v svoje delovanje,« je udeležence dopoldanske konference nagovoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Njegove besede potrjujejo tudi podatki. Slovenija na lestvici Innovation Union Scoreboard 2017 zaseda mesto v drugi skupini tako imenovanih »močnih inovatorjev«. Relativne konkurenčne prednosti naše države v primerjavi z drugimi državami EU so v človeških virih, v investicijah podjetij v raziskave in razvoj ter v poslovnem okolju, prijaznem do inovativnosti. Po indeksu svetovne kreativnosti smo osmi najbolj talentiran narod na svetu, pri tehnološkem indeksu pa smo v prvi petini najuspešnejših držav. Kot pravi Hribar Milič, pa še nismo na cilju. »Pot je tista, ki jo moramo izbrati in prepričan sem, da je to pot inovativnosti,« meni.
Inovacije prerazporejajo vrednost v podjetju
Nova poslovna paradigma se kaže tudi v vse bolj gospodarnem rezultatu, tako finančnem kot pri uporabi virov, kar oblikuje nova partnerstva. Krožno gospodarstvo je ta nova paradigma, ki pa, kot pravi Antonija Božič Cerar iz službe za varstvo okolja pri GZS, pravzaprav ni tako nova, saj se je razvijala zadnjih 50 let.
»Krožno gospodarstvo ni varstvo okolja, je gospodarstvo, ki mora biti cenovno in stroškovno učinkovito. Za to pa so nujne inovacije, ki v podjetju prerazporejajo vrednost,« poudarja Božič Cerarjeva. Za krožno gospodarstvo sta torej nujna inovativnost in sistemski pogled na razvoj izdelka.
A vse ni tako preprosto, kar kaže praksa Gorenja, ki je sodelovalo v evropskem projektu ResCom, ki se ukvarja s pretvorbo odpadkov v vire z visoko vrednostjo. Po besedah Aleša Miheliča je krožno gospodarstvo za proizvodna podjetja izziv, saj podjetja pri tem težko zaslužijo. Dodana vrednost pri reciklaži ne ostane v podjetju, pravi Mihelič, a bolj kot gredo v smeri poslovnega modela, več je dodane vrednosti za podjetje. Tako je lahko prihodnost v aparatu s številnimi senzorji, ki bo spremljal stanje stroja. A tega ne bodo prodajali, ampak ga bodo dajali v uporabo. Če naredimo aparat, ki se ne bo kvaril, je v tem veliko poslovnih priložnosti in manevrskega prostora, ugotavljajo pri Gorenju. Zdaj z vrsto inštitutov po svetu ugotavljajo, kako do tega priti.
GZS je tokrat že 15. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Priznanje GZS za najboljše inovacije na nacionalni ravni je najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocija inovativnosti v Sloveniji.
Srebrna priznanja. Za povečavo kliknite na grafiko.
Letos je na regionalni ravni sodelovalo 182 inovacij in 774 inovatorjev, za priznanja na nacionalni ravni pa se je potegovalo 38 najboljših. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti, ki je Lekova nova, otrokom prijazna oblika antibiotika.
Prejemniki nacionalnih priznanj GZS za inovacije 2017. Foto: GZS
