Tiskane izdaje
Ljubljana - Inšpektorat za delo je na podlagi informacij o kršitvah v Žitu med drugim ugotovil, da naj bi bilo šestim agencijskim delovcem obljubljeno nadaljevanje dela pod pogojem, če bodo podpisali sporne pogodbe s slovaško agencijo Job Service.
Inšpekcijski nadzor je pokazal tudi, da je šestim delavcem v Žitu že potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in da niso več prijavljeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Iz predloga spornih pogodb so ugotovili, da gre za pogodbo na podlagi zakona o delu Republike Slovaške, pod pogoji, ki veljajo na Slovaškem.
Agencijski delavci, ki so za delo v Žitu v Košicah podpisali pogodbo o zaposlitvi, naj bi po navedbah Gregorja Cerarja iz podravske območne organizacije svobodnih sindikatov prejeli pogodbe v slovaškem jeziku, z navajanjem slovaške zakonodaje. Delavci naj bi delali za 327 evrov bruto plače na mesec in opravili tudi po 250 ur na mesec, kar je bistveno več, kot z nadurami vred dovoljuje slovenska zakonodaja. Nadurno delo je v zakonu o delovnih razmerjih namreč omejeno; traja lahko največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto.
Ana Benčič, direktorica agencije ABF, ki v Sloveniji zastopa slovaško kadrovsko agencijo Job Service, s katero naj bi delavci podpisali pogodbo o zaposlitvi pa vztraja, da jih je Cerar v javnosti z napačnimi podatki neupravičeno oblatil. Pogodba naj bi bila prevedena, plačilo pa bistveno višje. Iz seznama ministrstva za delo je sicer razvidno, da je agencija Job Service vpisana v evidenco.
Zaposlovalec bo sporne pogodbe končno popravil
Kot so nam sporočili z republiškega inšpektorata za delo, so Žitu, d. d., Kruh Pecivo iz Maribora prepovedali nadaljevanje dela za delavce, ki nimajo zakonitega statusa zaposlitve. Kot so nam pojasnili, bodo inšpekcijski nadzor nadaljevali in o ugotovitvah poročali, ko ga bodo končali. V mariborskem Žitu je sicer zaposlenih 142 delavcev.
Gregor Cerar, sekretar v podravski ZSSS, ki je javnost obvestil o spornih pogodbah agencijskih delavcev v Žitu, po katerih naj bi najeti delavci delali za 327 evrov bruto plače na mesec, je bil danes na sestanku v mariborski poslovni enoti Žita. Kot nam je povedal, sta bila na sestanku navzoča tudi član uprave Žita za finance, računovodstvo in informatiko Erik Žunič ter direktor kadrovskega in pravnega področja v Žitu Zdravko Sančanin. »Člana uprave Žita sta nam zagotovila, da bodo vse pogodbe ustrezno popravili,« je povedal Cerar.
Po njegovih podatkih je omenjene pogodbe za delo v Žitu v Mariboru od slovaške agencije Job Service dobilo kakih deset ljudi. Na sestanku v ponedeljek naj bi tej agenciji predstavili nove pogodbe. Pri tem je Cerar spomnil, da je mariborsko poslovno enoto Žita zaradi kršenja zakona o delovnih razmerjih leta 2010 že doletela kazen; takrat so, pojasnjuje Cerar, inšpektoratu za delo poslali prijavo, ker so bile slaščičarke primorane delati tudi po 16 oziroma 17 ur na dan. Inšpektorat je tedaj pravno osebo kaznoval s 4500 evri, odgovorno osebo pa z dodatnimi 1500 evri.
Žito bo »suspendiralo« slovaško agencijo
Predsednika uprave Žita Janeza Bojca je zaplet s spornimi pogodbami doletel na dopustu v tujini, zato s podrobnostmi ni seznanjen. Poudaril pa je, da bo Žito ukrepalo, če bi se izkazalo, da je slovaška agencija kršila dogovorjene pogodbene obveznosti.
»Žito sodeluje z različnimi agencijami in z vsemi imamo dogovorjeno pogodbeno klavzulo, da morajo spoštovati slovensko zakonodajo. Živimo v veri, da jo agencije spoštujejo. Podrobnosti sicer ne poznam, vendar kaže, da slovaška agencija te klavzule očitno ne spoštuje. To je alarmantno,« je poudaril. Manj konkreten je bil predsednik uprave Žita pri vprašanju, na podlagi kakšnega izračuna je Žito delavcem nakazalo 327 evrov bruto plače na mesec, kar je manj, kot znaša minimalna plača. Po njegovih pojasnilih ima Žito z vsemi kadrovskimi agencijami dogovorjeno urno postavko plačila. »Koliko agencija plačuje delavcem v Žitu, nismo seznanjeni, saj je to stvar dvostranskega odnosa med agencijo in delavci,« je poudaril.
Pojasnila o višini urne postavke danes nismo dobili niti iz Žita, iz njegovega odgovora pa je mogoče razbrati, da so slovaški agenciji in z njo sklenjenim pogodbam namenili posebno pozornost. Žito je danes od omenjene agencije namreč zahtevalo dopolnitev vseh pogodb, sklenjenih z delavci mariborskega Žita.
»Čeprav so nam v slovaški zaposlitveni agenciji zagotovili, da s podpisanimi pogodbami, ki jih imajo z delavci, ki prihajajo na delo v Skupino Žito, ni kršena slovenska delovnopravna zakonodaja, smo danes dodatno zahtevali, da se vse te pogodbe v spornih delih, s katerimi doslej v Skupini Žito nismo bili seznanjeni, dopolnijo tako, da bo jasno, da zanje velja slovenska delovnopravna zakonodaja. V pogodbi z omenjeno agencijo je jasno zapisano, da Žito najema delavce v skladu z veljavno slovensko zakonodajo,« so pojasnili. V Žitu pravijo, da bodo pogodbo s slovaško agencijo razveljavili.
V agenciji obtožbe zanikajo
Ana Benčič, direktorica ABF, ki v Sloveniji zastopa slovaško kadrovsko agencijo Job Service, nam je dejala, da je Cerar javnosti posredoval napačne podatke in jih neupravičeno oblatil. Nihče od delavcev ne bo prejel le omenjenih 327 evrov bruto, je še zagotovila. Tako naj bi imela delavca, ki ju navajajo kot primer 4,2 evra na uro. Same pogodbe naj bi bile izvirno res pripravljene v slovaščini, vendar jih je agencija Job service za potrebe dela v drugih državah prevedla, so pojasnili v agenciji ABF.
»Kot je razvidno iz tabele, sta oba delavca, ki jih navajamo kot primer, delala osem dni. Delavca sta nadure delala le ob sobotah, torej lahko na mesečni ravni opravita največ 32 nadur. Prav tako delavci dobijo dodatek k malici, ki jo imajo delno že zagotovljeno v Žitu, in potne stroške za lokalno vožnjo. Če bi ta dva delavca delala ves mesec, z vsemi sobotami, bi torej zaslužila 857,59 evra, od tega bi imela 77,48 evra kot priznani poračun prehrane in okoli 34 evrov za prevoz. Gola plača pa bi znašala približno 745 evrov. Za redno delo se vsem delavcem Job Servicea, ki delo opravljajo v Sloveniji, zagotavlja minimalno izhodišče za obračun plače kot slovenskim delavcem za polni delovni čas,« vztraja Benčičeva.
Sindikat zahteva seznam spornih agencij
ZSSS obsoja dogajanje v Žitu, ki kaže na sistemsko neurejenost na tem področju. Prepričani so, da je agencijo ABF treba uvrstiti na seznam delodajalcev, h katerim zavod za zaposlovanje ne bo več napotil brezposelnih oseb. Sicer pa ZSSS predlaga omejitev deleža delavcev, ki jih take agencije lahko zaposlijo za določen čas, denimo na največ 20 odstotkov; zdaj je takšnih delavcev kar 85 odstotkov. Določiti je tudi treba največji možni delež agencijskih delavcev pri enem delodajalcu (zdaj je v nekaterih podjetjih takih delavcev celo polovica ali več). Sindikat predlaga tudi zaostritev pogojev ustanavljanja teh agencij. Pogoj za opravljanje te dejavnosti mora biti licenca, pri njenem dodeljevanju in podaljšanju bi morali imeti vlogo tudi socialni partnerji, predlog za spremembe zakonodaje pa bi moral v proceduro po skrajšanem postopku, pravijo v ZSSS. In potrebna je tudi reforma inšpekcijskega nadzora.
Minister za delo Andrej Vizjak je povedal, da bodo agencijsko delo uredili v okviru novega zakona o delovnih razmerjih. Dejal je, da bo ta primer gotovo dodatno osvetlil rešitve, ki jih predlagajo.
