Tiskane izdaje
Toda to je relativno zanemarljivo, če gledamo nekatera druga tehnološka podjetja, ki so bila v vseh teh letih bistveno bolj v ospredju novic. Delnica Nvidie je samo letos zrasla za 83 odstotkov, v zadnjih treh letih pa je poletela s 17 na skoraj 200 dolarjev. Tudi delnica klasičnega konkurenta AMD je v omenjenih obdobjih zrasla za 26 oziroma 439 odstotkov. Vrednost delnica Appla, še enega tehnološkega velikana, se je samo v zadnjem letu zvišala za 37 odstotkov, v zadnjih treh letih pa za 65. Logično vprašanje je, ali je Intel sicer tehnološki velikan, katerega doba pa je že precej za njim?
Vzrok je najbrž navezanost Intela na klasične namizne in prenosne računalnike, kjer dinamika rasti ni niti približno taka kot pri mobilnih napravah oziroma postaja vse bolj negativna. V zadnjih nekaj letih se je tehnološki svet precej preoblikoval. Toda vprašanje je, koliko je ta navezanost res le poslovno dejstvo in koliko le spomin vlagateljev, ki so več let neločljivo povezovali klasične namizne računalnike z Intelovimi procesorji.
Tudi Intel je že prisoten v mobilnih telefonih, čeprav precej manj, kot bi si vlagatelji želeli, vse bolj pa vdira tudi na področje čipov v avtomobilski industriji. Tu sodeluje z BMW, Toyoto in Fiat Chryslerjem ter lovi Nvidio. Hkrati je še vedno dominanten pri strežnikih, ki so pravzaprav močan in perspektiven segment, vse bolj pa se posveča tudi internetu stvari ter umetni inteligenci, kar se zna dolgoročno zelo obrestovati.
Prav tako ni mogoče zanemariti, da rezultati Intela postopno napredujejo. Prodaja je leta 2006 znašala 25,4 milijarde dolarjev, leta 2011 54 milijard, v zadnjih dvanajstih mesecih pa je Intel ustvaril že 61,7 milijarde dolarjev prihodkov. Sočasno se je čisti dobiček s petih milijard leta 2006 zrasel na 12,9 milijarde dolarjev leta 2011 in nato na 16 milijard dolarjev v zadnjih dvanajstih mesecih.
To pomeni zavidljivo 7,5-odstotno povprečno rast v zadnjih desetih letih. Hkrati je treba razumeti, da Intel kotira le pri 12-kratniku dobička, Nvidia, ki je bila hit v novih tehnoloških segmentih, pa pri 55-kratniku. Osrednji ameriški delniški indeks S & P 500 na primer kotira pri multiplikatorju dobička 22. Morebiti Intel s svojim velikanskim R & D proračunom – samo leta 2016 je za to namenil 12,7 milijarde dolarjev – res ni bil najbolj pravočasen glede najnovejših trendov, a vseeno z velikostjo proračuna lahko marsikaj nadomesti. Leto je tako prevzel Mobileye, proizvajalca sistemov za avtonomna vozila, leta 2015 pa proizvajalca programljivih čipov Altere.
Skratka, morda Intel zdaj ne deluje kot najbolj zanimivo ime v tehnologiji, a gotovo še vedno
