Tiskane izdaje
Več kot polovica organizacij se sooča z izzivi oblikovanja pravilne strategije, kako novo tehnologijo in inovacije uporabiti za nove poslovne modele in storitve in kako tehnologija pomaga pri rasti, produktivnosti, zdravju človeka, mobilnosti ter pametni uporabi naravnih virov
Peter Boras je globalni strokovnjak za inovacije in poslovne modele s področij interneta stvari ter Industrija 4.0. Njegova strast so inovacije ter razvoj na sodobni tehnologiji temelječih novih poslovnih modelov – tako v zagonskih podjetjih, kot v korporativnem okolju. Sodeluje z globalnimi velikani, kot so BMW, Volkswagen, Boeing, Veolia, IBM, Cisco, Bosch in tudi z vodilnimi slovenskimi podjetji, kot so Petrol, Kolektor Group in skupina Gorenje. Z Borasom smo se pogovarjali o »tehnološkem čudežnem dečku« – internetu stvari.
Ljudje poznamo internet. Kaj pa je internet stvari?
V zadnjih dvanajstih letih smo priča številnim tehnološkim prebojem na področju strojne in programske opreme ter povezljivosti. Internet stvari je evolucijski korak združevanja vseh treh industrij v enovito rešitev. Kadar govorimo o internetu stvari, ki ga označuje globalna kratica IoT, gre za napravo ali tehnologijo, ki vsebuje vse omenjene tri komponente.
Za lažjo predstavo navadnim smrtnikom lahko postrežem z dvema primeroma IoT – to sta vesoljsko plovilo in bančni avtomat. Internet stvari oziroma napravo s področja IoT ti že zdaj uporabljajo vsak dan – gre za mobilni telefon. Tovrstni koncept prehaja iz osebne rabe v vse industrije, pri čemer prednjačijo energetika, farmacija, proizvodne linije, avtomobilska, vesoljska ter letalska industrija, poljedelstvo, avtomoto šport, prisoten pa je seveda tudi na vseh drugih področjih. Internet stvari je pač vseprisoten.
V čem je bistvo, nemara tudi poslanstvo interneta stvari?
Tehnologija služi človeštvu. Internet stvari je nov tehnološki premik, ki določa, kako tehnologija pomaga pri rasti, produktivnosti, zdravju človeka, mobilnosti ter pametni uporabi naravnih virov (voda, zemeljski plin ...). Ključno vprašanje teh rešitev je, kako lahko tehnologija posameznikom in organizacijam omogoči bolj kakovostno in produktivno življenje.
Na katerih področjih bo prednjačil internet stvari in zakaj?
Praktično v vseh. (smeh) Digitalizacija se odvija na vseh področjih industrije, seveda ima vsaka industrija svoje zakonitosti in posebnosti. Velike spremembe že vidimo v logistiki, energetiki, na proizvodnih linij, v avtomobilski industriji, športu in zdravstvu. Številne med njimi aktivno podpira tudi EU z načrtnimi investicijami.
Internet stvari ima torej veliko opraviti s poslom. In pametnimi domovi. Kaj pa druge, alternativne, morebiti celo futuristične oblike rabe? Mar obstajajo?
Tu je umetna inteligenca. Tako kot vsak tehnološki preboj, tudi v IoT obstajajo ekstremne veje razvoja. Med slednje bi uvrstil strojno učenje in strojno inteligenco. Avtonomni roboti, ki nam bodo pomagali na delovnem mestu in v gospodinjstvu, bodo kmalu del vsakdana. Družba RoboticsX denimo razvija avtonomne robote, ki bodo v procesu misije na Mars samodejno zgradili infrastrukturo pred prihodom astronavtov. Pomislite torej, kaj vse lahko postorijo na Zemlji. Zdi se, da je domišljija edina prava omejitev.
Pojasnili ste, kaj je internet stvari in našteli veliko prednosti. Lahko še poveste, kaj internet stvari ni in česa ne more rešiti?
Digitalizacija človeškega sveta je velik izziv. V stvari ali procese, ki nimajo elektronskih komponent, že uvajamo vrsto senzorjev, ki jim dodajo različne informacije – podobne, kot so opisi in orisi. Denimo tako imenovani industrijski vid. Številna podjetja preverjajo kakovost svojih izdelkov z industrijskim vidom, ki je zmožen zajema in obdelave večjega števila podatkov, kot jih zazna človeško oko. S tem zagotovijo ustrezno kakovost in odkrivanje napak na ogromni količini izdelkov z izjemno učinkovitostjo in natančnostjo. Vsekakor pa tehnologija ne bo nikoli nadomestila človeškega uma in evolucije narave, saj je tehnologija le plod človeškega znanja.
Kdo bi se torej moral v podjetjih ukvarjati z internetom stvari in predvsem kako?
Razvoj novih stvari je domena vsakega posameznika, brez dvoma pa vodstva podjetja, ki diktira obseg in hitrost sprememb organizacije. Velik izziv zaznavamo v korporacijah, ki v zadnjih desetletjih niso izvajale internih sprememb. V njih so se zgradili tako imenovani silosi, ki stremijo le k pridobivanju dobička in optimizaciji procesov. Spremembe, predvsem pa njihova implementacija, zahtevajo timsko delo. In spremembo kulture v poslovnem okolju – ustvarjanje okolja, v katerem je spoštovan vsak posameznik in je delanje napak celo zaželeno.
»Greši čim moreš in čim hitreje« (ang. Fail as soon as possible, as fast as possible) je ameriško poslovno prepričanje, ki ga delim tudi sam. Gre za zelo hiter proces ideacije, prototipiranja in razvoja končnih izdelkov, z ekipnim pristopom in hitrim učenjem. Le tako uspešna podjetja dobijo inkubirana znanja, da se lahko res hitro odzovejo tako na zunanje spremembe na trgu in notranje izzive. Obstajajo številne knjige in metodologije s področja prenove poslovanja, a najbolj pomembna je pravilna miselnost.
Kaj podjetja sploh potrebujejo, da se lahko soočijo z internetom stvari? Kje v podjetjih vidite najšibkejše člene?
Ugotavljamo, da se več kot 60 odstotkov organizacij sooča z izzivi oblikovanja pravilne strategije, kako novo tehnologijo in inovacije uporabiti za nove poslovne modele ter storitve, ki uporabnikom prinašajo večjo korist. Hkrati je potrebna podjetna interna klima, takšna, ki si želi sprememb. Te mora podpirati tudi vodstvo, tako odločitveno kot finančno, si želeti prodora na nova področja. Zgovoren primer je avtomobilski proizvajalec BMW – včasih je za razvoj novega vozila od oblikovanja do proizvodnje potreboval tri do pet let, zdaj potrebuje le še tri do šest mesecev. Hitrost sprememb je čedalje večja, zato sta hitrost in prilagodljivost organizacije ključni.
Obstaja kakšen univerzalen recept za uspeh v internetu stvari?
Če obstaja univerzalen recept za inkubacijo sprememb? (smeh) Razvoj in implementacije inovacij v realen svet so odvisne od ljudi samih. Morda je to bolj vprašanje psihologije.
Kakšne so glavne ovire za realizacijo resnično vseobsežnega interneta stvari?
Obstaja cela vrsta ovir. Sam se z njimi ukvarjam predvsem v različnih industrijah, zato se bom osredotočil na to področje. Visoko na spisku izzivov se znajdejo varnost osebnih podatkov, varnost komunikacijskih protokolov, uporaba tehnologije v dobre namene ipd. Primere zlorab sicer lahko zelo hitro zaznavamo in do njih kritično pristopimo. S poslovnega vidika pa je ogromen izziv že odprtost organizacij do sprememb, sploh v okoljih, ki v zadnjih desetletjih niso bila podvržena večjim tehnološkim spremembam, denimo na področjih energetike ali pridelave hrane.
Tudi manko kompetenčnih znanj in videnja/prepoznavanja koristi, ki jih tehnologija prinaša, sta vodilni blokadi za korak k IoT-spremembam. Nemško gospodarstvo več kot petino bruto kosmatega donosa organizacij vlaga v raziskave in razvoj. Že glede tega je velika razlika v primerjavi s Slovenijo. Internet stvari zahteva resen vložek, šele nato lahko vrne bogat rezultat.
