Investitorji bežijo iz Rusije, na Kitajsko si ne upajo

Ljubljana – Čeprav je v svetu dovolj denarja za naložbe, mnogi lastniki raje sedijo na njem, kot da bi ga vlagali. Če pa ga investirajo, so pri tem previdnejši. Tako so se denimo neposredne naložbe tujcev lani glede na leto prej v Severni Ameriki prepolovile, v Rusiji so se zmanjšale za kar 70 odstotkov, a v EU in Aziji so se povečale; v Uniji kar za 13 odstotkov.

Natančneje, lani je bilo v svetu skupaj za 1260 milijard dolarjev tujih neposrednih vlaganj, medtem ko jih je bilo predlani za 1363 milijard, je v svoji najnovejši analizi tujih vlaganj v svetu objavil Unctad (Konferenca ZN za trgovino in razvoj), ki najbolj natančno spremlja tokove tujih neposrednih investicij.

Od začetka svetovne krize je bilo največ tujih neposrednih vlaganj leta 2011, in sicer skupaj za 1612 milijard dolarjev; a za primerjavo naj spomnimo, da jih je bilo pred krizo, denimo leta 2007, za 1911 milijard.

V vrhu lestvice najpomembnejših prejemnic tujih neposrednih vlaganj v lanskem letu je Kitajska, v kateri so tujci lani uresničili (če upoštevamo tudi naložbe v finančni sektor) za 128 milijard dolarjev neposrednih investicij. Vendar naj opozorimo, da Unctadovi analitiki obravnavajo Hongkong ločeno. Tako je na drugem mestu te lestvice Hongkong, v katerem so tuji naložbeniki lani uresničili za 111 milijard dolarjev neposrednih naložb, ZDA, v katerih so jih za 86 milijard, pa so zdrknile na tretje mesto. V celi Severni Ameriki je bilo lani za 139 milijard dolarjev tujih neposrednih investicij oziroma za 54 odstotkov manj kot predlani.

Milijardne kazni na Kitajskem

Vprašljivo pa je, kako dolgo bo Kitajska ostala zvezda tujih vlaganj. Anketa, ki jo je izvedla in te dni objavila ameriška gospodarska zbornica v Pekingu, je namreč pokazala, da so gostitelji proti skoraj polovici anketiranih podjetij sprožili preiskave zaradi domnevne kršitve antimonopolne zakonodaje. Čedalje več podjetij s tujim kapitalom tudi oglobijo; te dni je denimo Qualcomm plačal 975 milijonov dolarjev kazni.

Zato se čedalje več podjetij v tuji lasti na Kitajskem odloči, da tam ne bodo širili svoje dejavnosti. Natančneje, v anketi ameriške gospodarske zbornice v Pekingu je 31 odstotkov anketiranih podjetij odgovorilo, da ne bo širilo svoje dejavnosti na Kitajskem. Sicer pa precej tujih naložbenikov, ki so prej na Kitajskem proizvajali za tuje, zlasti zahodne trge, zdaj seli proizvodnjo v Indijo, kjer lahko proizvajajo ceneje, saj so v zadnjih letih plače na Kitajskem zrasle.

V Indiji je bilo lani kljub makroekonomski negotovosti in finančnim tveganjem za 35 milijard dolarjev novih neposrednih vlaganj tujcev; se pravi vrednostno za 26 odstotkov več kot predlani. Uspešen v privabljanju tujih investicij je še vedno tudi Singapur, ki jih je lani privabil za 81 milijard dolarjev, kar je za 27 odstotkov višji znesek od skupne vrednosti neposrednih investicij, ki so jih tam tujci uresničili v letu 2013. Vse azijske države so lani skupaj privabile za 492 dolarjev tujih neposrednih investicij.

Evropa še privlačna

Evropa je lani privabila za 305 milijard dolarjev tujih neposrednih vlaganj oziroma za 36 odstotkov več kot predlani, samo EU pa za 267 milijard oziroma 13 odstotkov več kot leta 2013. Vendar je to vrednostno le tretjina naložb, ki so bile uresničene v rekordnem letu 2007.

Največ tujih neposrednih vlaganj v Evropi je lani privabila Velika Britanija, in sicer skupaj za 61 milijard dolarjev, v to vsoto pa so všteti tudi reinvestirani dobički in prevzemi. Nizozemska jih je privabila za 42 milijard dolarjev, Luksemburg pa za 36 milijard.

Zelo pa je lani splahnelo zanimanje tujih naložbenikov za vlaganja v tranzicijska gospodarstva, saj je bila skupna vrednost tujih neposrednih investicij v teh državah le 45 milijard dolarjev, se pravi za 51 odstotkov manjša kot v letu 2013.

Najbolj je no to vplival upad naložb tujcev v Rusiji, saj je bila lani skupna vrednost njihovih neposrednih investicij v tej državi 19 milijard dolarjev oziroma za kar 70 odstotkov manjša kot leta 2013. Glavna razloga za tolikšen padec sta: izjemno velika vlaganja tujcev leta 2013 (samo predlanska transakcija Rosneft-British Petroleum je bila vredna 55 milijard dolarjev) ter vojna v Ukrajini in z njo povezane zahodne sankcije, zaradi česar več zahodnih energetskih družb ni uresničilo načrtovanih velikih naložb v Rusiji.

Tudi v Latinsko Ameriko tuji naložbeniki niso vlagali prav pogumno. Vrednost lani uresničenih neposrednih vlaganj tujcev v latinskoameriške države je bila namreč 153 milijard dolarjev; se pravi za 19 odstotkov manjša kot predlani. Razlog za velik padec je v tem, da je bila vrednost lani uresničenih prevzemov za dobro četrtino nižja kot predlani. Tako so se lani, glede na leto prej, tuja neposredna vlaganja v Mehiki prepolovila. Tujih neposrednih vlaganj v Afriko je bilo lani za 55 milijard dolarjev, največ pa sta jih privabila Mozambik in Nigerija.