Iranska zgodba v NLB: kaj je res in kaj ne

Cerar zahteva pojasnila od urada za preprečevanje pranja denarja in policije.

čet, 15.06.2017, 14:56; spremenjen: 19:38

Janko Möderndorfer, poslanec SMC
Glede na to, da je začelo krožiti kar nekaj dokumentov, pojavlja pa se vse več ugibanj, lahko pretiranemu zbujanju domišljije naredi konec le resna preiskava. Z našo komisijo želimo tudi preprečiti, da bi od iranske zgodbe ostal le še politični kontekst. Naša želja je ugotoviti, kdo je sodeloval pri transakciji denarja, kdo je kaj vedel, je bila ali ni bilo preiskave in kdo je bil o čem obveščen.

Goran Klemenčič, minister za pravosodje
Na Komisiji za preprečevanje korupcije smo bili leta 2011 s to zadevo seznanjeni po žvižgaču z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije. Tega smo nato posredovali naprej kot kazensko ovadbo pristojnim organom. Nekaj mesecev zatem smo preverili, ali so se sprožili kakšni postopki. Po nekaj mesecih smo dobili odgovor, da zadeve potekajo.

Ljubljana - V razčiščevanje ozadja transakcij iranskega denarja v višini milijarde dolarjev prek NLB v letih 2009 in 2010 bo na pobudo SMC posegla preiskovalna komisija državnega zbora. Tudi premier Miro Cerar zahteva pojasnila od urada za preprečevanje pranja denarja in policije.

Po zgodbi o sumljivih transakcijah iranskega denarja prek državne banke NLB kopljejo v različnih forumih. Kot je znano, je najprej o tem spregovoril predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Branko Grims (SDS), po vsebinski plati pa je več o tem pojasnjeval Anže Logar (SDS), ki vodi preiskovalno komisijo o bančni luknji. Logar je pred kratkim na nacionalni televiziji povedal, da so dokumente o nenavadnih poslih NLB z Iranom odkrili v zaseženi dokumentaciji Banke Slovenije, nato pa so raziskovali naprej. Ali gre za isti dokument, ki ga je danes omenjal minister za pravosodje Goran Klemenčič, ni znano.

Klemenčič o žvižgaču

Minister Klemenčič je namreč po seji vlade pojasnil, da so bili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) obveščeni o iranskem primeru. »Kot tedanji predsednik KPK sem bil po žvižgaču seznanjen z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije,« je pojasnil in dodal, da so o iranskem primeru domnevnega pranja denarja razpravljali tudi ob robu današnje seje vlade. Rezultat tega je tudi informacija, da predsednik vlade Miro Cerar terja od urada za preprečevanje denarja in policije poročilo o poteku preiskave v tem primeru, saj je, kot je dejal Klemenčič, KPK že leta 2011 na podlagi namigov žvižgača posredovala kazensko ovadbo pristojnim organom. Ko je čez nekaj mesecev preveril, ali so sprožili kakšne postopke, je dobil odgovor, da »zadeve potekajo«, je še dejal Klemenčič. V tem primeru bo zanimivo razčistiti, kaj so storili pristojni organi v primeru iranskega denarja, saj je vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan v sredo razkril, da so šele pred kratkim zadevo odprli in je v predkazenski fazi.

Preiskovalna komisija

Kaj natanko se je dogajalo od konca leta 2008 do 2010 s transakcijami iranskega denarja prek NLB, bo raziskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, saj je zahtevo za njeno ustanovitev danes vložila največja parlamentarna stranka SMC. Glede na to, da je pod pobudo prvi podpisan poslanec SMC Janko Möderndorfer, je tudi pričakovati, da bo vodil komisijo. Kot je pojasnil, so se za njeno ustanovitev odločili, ker je po njihovem napočil trenutek, da se ugotovi, kaj je v tej zgodbi res in kaj ne. »Glede na to, da je začelo krožiti kar nekaj dokumentov, pojavlja pa se vse več ugibanj, lahko temu naredi konec le resna preiskava. Z našo komisijo želimo tudi preprečiti, da bi od iranske zgodbe ostal le še politični kontekst. Naša želja je ugotoviti, kdo je sodeloval pri transakciji denarja, kdo je kaj vedel, je bila ali ni bilo preiskave in kdo je bil o čem obveščen,« je dejal Möderdorfer. Medtem ko je njegov poslanski kolega in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han izrazil pomislek, ali je smiselno ustanavljati preiskovalno komisijo leto dni pred koncem mandata, Möderndorfer ne dvomi, da lahko v tem času končajo delo, prepričan je, da je mogoče poročilo s sklepi in zaključki končati že v pol leta: »Nikjer ne piše, da morajo preiskave trajati štiri leta. Če delaš intenzivno in če veš, kaj preiskuješ, je primer mogoče hitro rešiti. Prepričan sem, da lahko to zgodbo zapremo v sedmih mesecih.«

Zgodba, kot jo vidi SDS

Glede na to, da je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) načela iransko zgodbo, se postavlja vprašanje, kakšna bo odslej njena vloga. Danes je namreč nadaljevala delo z zasliševanjem nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Vsebina zaslišanja ni znana, ker delo poteka za zaprtimi vrati v kleti državnega zbora v tako imenovani tihi sobi. Po naših informacijah so člani Knovsa iz poslanske skupine SDS izjemno zagreti pri raziskovanju iranske zgodbe v NLB, med njimi je tudi prvak SDS Janez Janša, ki je o tem objavil več sporočil na družbenih omrežjih in posredoval članke iz revije Demokracija (v delni lasti SDS), kjer iranski denar in provizije povezujejo s slovenskim političnim podzemljem. Iz prvih odzivov na informacijo o ustanovitvi preiskovalne komisije državnega zbora pa je mogoče razbrati, da v SDS dojemajo potezo SMC kot poskus zamegljevanja iranske zgodbe. Zato Hana ne preseneča, da postaja zgodba o domnevnem pranju denarju iz Irana predvolilna tema in da bodo iz tega delali politiko.


Prijavi sovražni govor