Tiskane izdaje
Berlin, Ljubljana – Prodaja Telekoma Slovenije, ki je za zdaj v začetni fazi, je dobila prostor na straneh nemškega poslovnega dnevnika Handelsblatt. Vendar pri Deutsche Telekomu o morebitnem zanimanju za največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja še molčijo.
Telekom Slovenije je »zvezda« seznama petnajstih slovenskih podjetij z državnim lastništvom, katerih prodajo je lansko poletje določil državni zbor. Od novembra svetuje slovenski državi oziroma Sodu družba Citigroup Global Markets Limited. Naprodaj je 73,08-odstotni državni delež TS (v imetništvu Slovenske odškodninske družbe, Republike Slovenije, Kapitalske družbe, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava), svoje delnice pa hočejo prodati tudi Modra zavarovalnica, NLB, NKBM in Abanka, tako da je dejansko naprodaj 75,93-odstotni kontrolni delež, katerega vrednost vsi poznavalci trga ocenjujejo na okrog tričetrt milijarde evrov. (Ob opozorilu na šeststomilijonske odškodninske zahtevke, ki jih TS ne priznava.)
V Skupini Telekom Slovenije (STS) načrtujejo za letos 50 milijonov evrov čistega dobička in EBITDA do 245 milijonov evrov. STS je v lanskem devetmesečju – celoletne rezultate bodo objavili ob koncu februarja – ustvaril 599,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, dosegel je 46,3 milijona evrov čistega poslovnega izida, dobiček iz poslovanja je dosegel 63,4 milijona evrov. Tečaj delnice na Ljubljanski borzi v zadnjih treh mesecih počasi raste, s 113 evrov v začetku novembra do včerajšnjih 132,40 evra in tržne kapitalizacije družbe 865 milijonov evrov.
Telekom Slovenije je bil od leta 1999 že nekajkrat naprodaj, vsi modeli pa so predvidevali, da država v operaterju, ki je bil do začetka tretjega tisočletja tudi formalno monopolist, obdrži kontrolni delež. V nekaterih modelih je bilo zapisano, da novi lastnik ne more biti hčerinsko podjetje drugega telekoma. Tudi v doslej najbolj resni prodajni akciji, ki je bila 3. marca 2008 zaključena brez izbora strateškega partnerja, bi država obdržala kontrolno četrtino delnic. Leta 2007 so zavezujoče ponudbe dali Deutche Telekom, ki je nastopal prek Magyar Telekoma, a se je umaknil že pred koncem pogajanj, islandski Skipti in britansko-angleško-nemška združba Bain & Axos & BT. (Hrvaški telekom se je umaknil že pred oddajo zavezujoče ponudbe.) Ob ponudbi 400 evrov za vsako od 3,2 milijona delnic bi država za pol Telekoma takrat dobila 1,28 milijarde evrov.
Neuspešno izkušnjo omenjamo, ker Handelsblatt piše, da »poznavalci branže ocenjujejo, da je možno«, da bi Deutsche Telekom hotel kupiti slovenskega operaterja, saj je s svojimi hčerinskimi družbami navzoč v skoraj vseh slovenskih sosedah. Handelsblatt omenja tudi plačilo okrog sedemsto milijonov evrov in dodaja, da DT ni edini, ki se zanima za TS, med interesenti naj bi bili tudi Huawei, Bain, Axos ter ruski investitorji.
Dodati velja, da se je Deutsche Telekom kot najverjetnejši kupec omenjal že v vseh dosedanjih poskusih prodaje TS, vedno prek svojih hčerinskih družb: hrvaškega in/ali madžarskega telekoma. Zadnji je lastnik črnogorskega in makedonskega telekoma. Ko je nemški telekom kupil grškega, je ta moral prodati operaterja mobilne telefonije v Makedoniji Cosmofon. Kupil ga je Telekom Slovenije in preimenoval v One. V primeru prodaje TS skupini nemškega telekoma bo One spet naprodaj. (Zaradi hčerinske družbe Simobil se med morebitnimi kupci TS avstrijski telekom praviloma ne omenja več.)
