Istrabenz bi se morda lahko izvlekel

Portorož – Istrabenzovi finančni kazalci niso tako razveseljivi, toda kljub negativnemu kapitalu bi ga lahko banke še dolgo ohranjale pri življenju, saj je še vedno dober vir bančnega zaslužka. To lahko sklepamo po današnji skupščini, na kateri so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico in imenovali dva oziroma štiri nove nadzornike.

Današnja skupščina je prinesla kar nekaj drugačnih odločitev od prvotno načrtovanih. Tako je Sava najprej predlagala, da bi v nadzorni svet imenovali Petro Sever (vodjo pravne službe Save) in Tjašo Korenčan (vodja splošnih in kadrovskih zadev v NFD). Nadzorniki so namreč najprej sprejeli nepreklicen odstop Denis Tavčar (KB 1909), Desanke Katić (NFD), Mihe Resmana (Gorenjska banka) in Francija Strajnarja (novi predsednik uprave NFD). Nato so namesto njih imenovali odstopljeni Denis Tavčar in Desanko Katić in na novo Milana Mariniča (pomočnika uprave Save) in Janka Gedriha (upokojenega pravnika).

Namesto prvotno predlagane revizijske družbe KPMG so za revizorja izbrali nasprotni predlog Save - Deloitte Revizija. Izglasovali so tudi razrešnico tako prejšnjemu predsedniku uprave Rudiju Grbcu, kot Andreju Lazniku (ki ga je nadomestil konec novembra 2013) in članici uprave Suzani Bolčič Agostini ter vsem članom večkrat spremenjenih nadzornih svetov. Dva člana uprave sta lani zaslužila približno 350.000 evrov, nadzorniki pa skupaj 67.000 evrov.

Samo v letu 2013 je holding Istrabenz ustvaril 6,3 milijona evrov izgube, bilančna izguba znaša že 119 milijonov evrov in ostaja nepokrita. Finančni dolg holdinga znaša 160 milijonov evrov. Skupina Istrabenz, ki je lani imela 232 milijonov evrov finančnega dolga, pa je imela 6,5 milijona evrov izgube in 52,5 milijona negativnega kapitala. V takšnih razmerah bi za družbo sledil stečaj, toda družba je z bankami upnicami lani konec februarja sklenila nov dogovor o refinanciranju dolga oziroma aneks k pogodbi, ki je bila sklenejna v postopku prisilne poravnave. Novi pogoji predvidevajo, da bi morala družba odplačati še približno 159 milijonov evrov dolga v dveh delih, in sicer v tranši A (93 milijonov evrov) v času od 31.12.2015 do 31.12.2017. Preostalih 66 milijonov evrov pa do konca leta 2022. Na ta način so zagotovili dolgoročno plačilno sposobnost koprskega holdinga. Kako bo ta do konca leta 2017 poplačal 93 milijonov evrov zdaj ni povsem jasno. Nekaj več kot 20 milijonov evrov pričakujejo od prodaje delnic štiriodstotnega deleža Petrola. Še večji znesek bi prejeli, če bi uspeli prepričati partnerja (SIAD iz Istrabenz plinov) za odkup 51-odstotnega deleža. Težava pri Istrabenz plinih je, da sicer prinaša lepe zaslužke (skoraj 11 milijonov evrov EBITDA), toda kljub 51-odstotnemu lastniškemu deležu oba partnerja odločata s soglasjem. Prodaja takšnega deleža v družbi je težavna. Preostali znesek bi Istrabenz lahko poravnal le s prodajo turistične divizije. Ali bodo po dveh letih z bankami dosegli še en reprogram pogodbe, ali pa se bo Istrabenz moral odpovedati turizmu, česar si lastniki ne želijo, saj gre za jedro portoroškega turizma.

Pojavili so se celo namigi, da bi trije največji in odločujoči lastniki (Sava, NFD in KB 1909) raje ohranili finančni holding Istrabenz, žrtvovali NFD in Savo ter prenesli dejavnost s Save in NFD na perspektivnejši Istrabenz. Takšna operacija se zdi v pravno-formalnem smislu misija nemogoče.