Tiskane izdaje
Koper, Ljubljana – Predstavniki DUTB, SDH in vlade naj bi se danes dogovorili o načrtu B za reševanje Cimosa. V četrtek se bodo predstavniki lastnikov in ministrstva za gospodarstvo sestali s kupci Cimosovih proizvodov, kjer jim bodo povedali, da bo država ostala v Cimosu toliko časa, dokler ne dobi kupca, je za Delo povedal minister Zdravko Počivalšek.
Za prihodnost Cimosa bo treba izvesti alternativni načrt, so včeraj sporočili tudi iz DUTB, potem ko je družba TCG Cogeme ponovila, da odstopa od nakupa Cimosa. Zadnje kritično odprto vprašanje pri prodaji Cimosa je bil sporazum s hrvaško slabo banko DAB. Čeprav je investitor aktivno sodeloval pri pogajanjih s hrvaško stranjo, na koncu ni bil zadovoljen z rezultatom pogajanj, so sporočili z DUTB.
Nesojenega kupca so po naših informacijah zmotile hrvaške zahteve po ohranitvi delovnih mest. Minister za državno premoženje Goran Marić je še včeraj, pred objavo TCH Cogema o umiku iz prodaje, dejal, da sporazum predvideva zadržanje števila delovnih mest. Vendar Italijani v kaj takega ne pristanejo. Poleg tega dogovor ni omenjal vprašanja nepremičnin v Roču in Buzetu. Tudi to naj bi bil razlog, da je TCH Cogeme od nakupa odstopil. Hrvaško pravobranilstvo je namreč izpodbijalo Cimosovo lastništvo nepremičnin.
Alternativni načrt
»Mi bomo naredili vse, da ne bo stečaja. Če kupec ni povsem prepričan, potem morda niti ni nujno slabo, če ne vstopi. Kupnina, ki jo bi plačal res ni tako visoka, da bi mu to lahko dajalo poseben privilegij,« je dejal Počivalšek in menil, da lastniki, čeprav v lasti države, lahko še zmeraj prevzamejo pobudo pri reševanju podjetja, tudi z dokapitalizacijami, je prepričan Počivalšek.
Državna dokapitalizacija Cimosa zaradi evropskih pravil ni dovoljena, pa je prejšnji teden dejala vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči Bernarda Suša.
V DUTB so zapisali, da bodo prodajalci zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa z alternativnim načrtom, ki predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dosedanjih pogajanjih. To bi lahko pomenilo odpis dela terjatev, ki ga imajo upnice do Cimosa, saj je bil tak odpis tudi pogoj, da je Palladio Finanziaria, lastnik TCG Cogema, vstopil v prodajni postopek za Cimos. Nenazadnje so prav lastnice Cimosa tudi njegove največje upnice.
Zdravko Počivalšek je prepričan, da nekdo iz Slovenije meša štrene pri prodaji Cimosa in da se ves zaplet ni zgodil samo s strani Italijanov in Hrvatov. Že dvakrat se je zgodilo, da so predstavniki Palladia Finanziaria v Sloveniji (skupina Alta) o namerah kupca najprej obvestili medije in šele na dodatne zahteve tudi predstavnike DUTB, SDH in vlade. Več je še drugih informacij, ki kažejo, da se nekaj v procesu prodaje ne odvija po pričakovanjih. Počivalšek je prepričan, da so se s Hrvati dogovorili tako, kot je bilo sklenjeno na Otočcu. In zdaj bi morali italijanski kupci povedati, ali s tem soglašajo, šele zatem bi sledil podpis s Hrvaško, za katerega je slovenska vlada že prižgala zeleno luč, hrvaška pa še ne.
Zdaj ni čas za politično pametovanje
»To je popoln neuspeh prodajalcev in diplomacije. Toda zdaj nikakor ni čas za metanje puške v koruzo. Pričakujemo plan B in da pod nobenim pogojem ne pustimo propasti delovnih mest in takšne tovarne,« je povedal Sašo Ristič, predsednik regionalnega odbora sindikata SKEI. »Zdaj bi morali v Sloveniji združiti moči. Politično pametovanje zdaj ne bo koristilo nikomur. Odgovornost pa bi vseeno morali prevzeti tisti, ki niso v dveh letih poskrbeli za rešitev Cimosa,« je še rekel Ristič.
Ko smo povprašali nekaj delavcev v Cimosu, so ocenili, da obstaja še zmeraj verjetnost, da Palladio še ni rekel zadnje. Radi bi verjeli, da italijanski kupec zgolj pritiska na predstavnike hrvaške in slovenske države, da bi se dogovorili. Hkrati pa trdijo, da se z umikom tudi Palladio ne izkazuje kot resen kupec. Palladio je namreč v enem letu dodobra spoznal tehnologijo dela, poslovanje in vrsto poslovnih skrivnosti Cimosa. Ob sklenitvi pogodbe je sicer podpisal izjavo o spoštovanju pridobljenih zaupnih informacij, toda v tem letu je zelo veliko zvedel o podjetju, ki je bil na trgu bistveno pomembnejši proizvajalec avtomobilskih komponent, na primer turbo polnilnikov, kot TCH Cogeme. Zato se nekateri sprašujejo, ali Cogeme ne bo teh informacij uporabil pri svojem razvoju in nastopu na trgu. Palladio na začetku ni nameraval kupiti celega Cimosa. Ponudil je, da bi kupil le slovenski del, brez hrvaškega. Šele kasneje so prav sedanjemu vodstvu SDH pripisali zasluge, da naj bi pregovorilo Palladio za nakup celotnega Cimosa.
Ker se Slovenija in Hrvaška tako hudo zapletata v meddržavnih odnosih, je v zadnjem času vse glasneje slišati zahteve, da se Slovenija odpove hrvaškemu delu Cimosa in v Sloveniji vzpostavi nadomestno proizvodnjo. Takšne proizvodnje pa seveda ni mogoče vzpostaviti čez noč.
Še večja bojazen pa so kupci avtomobilskih komponent, ki so Cimosu konec lanskega leta napovedali podpis vrste pogodbe za nova naročila, v takih razmerah pa postajajo previdnejši. Tako kot je BMW pred dvema letoma (ob postopku prisilne poravnave) poiskal še enega dobavitelja in Cimos dobavlja za BMW le še polovico nekdanjih dobav, tako se lahko zgodi še pri drugih proizvajalcih avtomobilov.
