Tiskane izdaje
Koper – V koprski Cimos so se na pogovor s predstavniki dveh sindikatov kovinskih delavcev vrnili najvišji predstavniki italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Zakaj so si premislili? Jih je o tem kdo prepričal? So se 20. februarja sploh res umaknili iz nakupa? Na ta vprašanja nismo dobili odgovorov. Predstavniki sindikata pričakujejo dogovor do petka, v Cimosovi upravi pa do ponedeljka.
Na sedežu Cimosove uprave so se včeraj štiri ure pogovarjali glavni izvršni direktor Palladia Finanziarie Giorgio Drago, glavni izvršni direktor TCH Cogeme Gino Berti in njuni sodelavci s predstavniki sindikata, Cimosovo upravo in DUTB. Po sestanku so predstavniki Palladia dejali le, da se še pogajajo in da drugih komentarjev ne dajo. Tudi predstavniki DUTB niso želeli odgovoriti na nobeno vprašanje. Jutri se bo sestanek nadaljeval.
Predstavnik hrvaškega sindikata kovinskih delavcev Đino Šverko je po sestanku pojasnil, da so njih zanimala delovna mesta in obstanek Cimosa. »Zadovoljni smo, da so nas sprejeli kot socialne partnerje. Očitno jim v pogajanjih s predstavniki vlad ni uspelo in so se zato sestali neposredno z nami. Cimos takega investitorja potrebuje, ker je pripravljen vložiti več milijonov evrov in ker Cimos ostaja v celoti. O odpuščanju delavcev se še nismo dogovorili, zato se pogajamo naprej. Na žalost odpuščanje verjetno bo, a o tem, kako to urediti, se bomo dogovorili v socialnem sporazumu,« je dejal Šverko.
Dogovor s sindikati do petka?
Sašo Ristič iz regionalnega odbora Skei pa je dejal, da je Palladio predstavil svoje načrte s Cimosom. »Glavna tema pogovorov je bil socialni sporazum, mi pa smo posebej opozorili, da je časa premalo, če želimo zagotoviti vstop Palladia. Po naših ocenah se moramo o tem dogovoriti do petka. O natančnem številu odpuščenih delavcev ni bilo govora. Tudi o zahtevah Hrvaške ne, saj je to stvar dogovora med DUTB in hrvaško DAB oziroma med vladama,« je dejal Ristič. Neuradno pa smo od sindikalistov izvedeli tudi, da hrvaški sindikat nikoli ni zahteval absolutne ohranitve vseh delovnih mest in da je hrvaška vlada dodala štiri alineje, ki jih sindikati nikoli niso zahtevali.
Koliko delavcev bodo odpustili še ni znano. Foto: Tomi Lombar/Delo
Čeprav se bodo predstavniki Palladia in delavcev dogovorili o sindikalnih nerešenih vprašanjih, ostajata nerešeni še vedno dve vprašanji. Pri dolgo Cimosa do DAB (v znesku 20 milijonov evrov) je Slovenija privolila, da poravna sedem milijonov evrov – zato, da si kupci ne bi premislili zaradi hrvaškega tožbenega zahtevka – čeprav nam je pred tedni nekdanji predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec povedal, da je Cimos ta dolg do Riječke banke poravnal v postopku prisilne poravnave leta 1999 z delnicami Cimosa in vstopom Hrvaške v lastništvo.
Drugo nerešeno vprašanje je lastništvo nepremičnin v Roču in Buzetu, kjer ima Hrvaška še določene zahteve do Cimosa in naj bi jih prevzela slovenska država. Vsa druga vprašanja so bistveno lažje rešljiva. Po zagotovilih neuradnega vira je tudi poravnava dolgov do nekaterih upnikov (kot denimo do Hete Asset Resolution) s Palladiem dogovorjena.
Nejasno je, kako se je k prodaji Palladiu vrnila slovenska vlada, čeprav je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek izjavil, da je Palladiev odstop od nakupa »neresen«. Po poročanju častnika Dnevnik se je Palladio vrnil na zahtevo ameriške multinacionalke Honeywell Turbo Technologies (HTT), največjega proizvajalca turbopolnilnikov na svetu, ki je tudi najpomembnejši kupec Cimosovih komponent. HTT je zahteval, da je treba izčrpati vse možnosti, preden bi ugotovili, da Cimosa res ne bi mogel kupiti tega italijanskega sklada. Minister Počivalšek novega kroga pogajanj včeraj ni hotel komentirati.
