Država začenja »z alternativnim načrtom« za Cimos

Odločitev TCH Cogeme, da se zaradi tega umakne iz nameravane transakcije, je že bila sporočena konzorciju prodajalcev.

Objavljeno
27. februar 2017 14.49
Cimos
Nejc Gole, A. S. H., STA
Nejc Gole, A. S. H., STA

Iz italijanske družbe TCH Cogeme, ki je kupovala Cimos, so ponovili, da so od nakupa odstopili.

Prodajalci, torej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenski državni holding (SDH) bodo začeli takoj z izvajanjem alternativnega načrta. »Ta predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dosedanjih pogajanjih. S tem bodo prodajalci zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa tudi v prihodnje,« so sporočili z DUTB.

Zadnje kritično odprto vprašanje pri prodaji družbe Cimos italijanski TCG Cogeme je bil sporazum s hrvaško slabo banko DAB. Čeprav so tako MGRT, SDH kot DUTB vložili vse napore v uspešen zaključek transakcije in je investitor aktivno sodeloval pri pogajanjih s hrvaško stranjo, na koncu ni bil zadovoljen z rezultatom pogajanj, so se še odzvali na slabi banki.

»Upoštevaje določene različne informacije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjih dneh v zvezi z nameravanim prevzemom skupine Cimos s strani TCH Cogeme, bi želeli poudariti: Že 20. februarja 2017 smo sporočili, da določeni odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni najkasneje do 31. januarja 2017, še vedno niso izpolnjeni, posledično so pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati. Odločitev TCH Cogeme, da se zaradi tega umakne iz nameravane transakcije, je že bila sporočena konzorciju prodajalcev.« Tako so v imenu italijanske družbe TCH Cogeme, ki je v lasti sklada Palladio Finanziaria, sporočili z Alte.

Kot je znano, je družba TCH Cogeme pred tednom dni sporočila, da odstopa od nakupa Cimosa, saj še ni rešen spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB. Slovenija in Hrvaška sta po tem dosegli dogovor, slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je izrazil upanje, da se bodo z Italijani dogovorili glede nakupa Cimosa. Vse je v rokah Italijanov, so sporočili.

Ti so zdaj ponovili, da so svojo odločitev o umiku iz nakupa Cimosa sporočili konzorciju prodajalcev, med katerimi sta najpomembnejša Družba za upravljanje terjatev bank in Slovenski državni holding.

Italijani ocenili, da nerešena vprašanja med državama ostajajo

Čeprav je slovenska vlada prejšnji teden potrdila dogovor med gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem ter sta obe strani poudarjali, da sta se državi sporazumeli glede spora okrog Cimosa, so Italijani očitno ocenili, da odprta vprašanja ostajajo.

Nesojenega kupca so po naših informacijah zmotile hrvaške zahteve po ohranitvi delovnih mest. S temi zahtevami je hrvaška vlada preprečila prodajo že po dogovoru med Počivalškom in Marićem, da bo DUTB od hrvaške slabe banke DAB za sedem milijonov evrov odkupila terjatve do Cimosa in v zameno odstopila od tožbe. Hrvaška vlada je namreč presenetila slovensko stran s tem, ko je v sporazum dodala določbe, da se investitor zaveže obdržati proizvodnjo na Hrvaškem, da vsaj dve leti obdrži število zaposlenih na Hrvaškem in nadaljuje proizvodnjo v Labinu. Goran Marić je še včeraj, pred objavo TCH Cogema o umiku iz prodaje, dejal, da sporazum, ki bi ga naj podpisali v nekaj dneh, predvideva zadržanje števila delovnih mest. Vendar Italijani v kaj takega ne pristanejo.

Dogovor s Hrvati glede Cimosa predvideva, da si bo italijanski kupec z vso vestnostjo in po najboljših močeh prizadeval zagotavljati delovna mesta v vseh Cimosovih obratih, je prejšnji teden dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, hkrati pa dodal, da dogovor ne omenja vprašanja lastništva nepremičnin v Roču in Buzetu. Tudi to naj bi bil razlog, da TCH Cogeme od nakupa odstopa. Hrvaško pravobranilstvo je namreč izpodbijalo Cimosovo lastništvo teh nepremičnin.

Kako naprej?

Počivalšek in predsednica uprave SDH Lidia Glavina sta prejšnji teden dejala, da država pripravlja tudi plan B, če bi se Italijani dokončno umaknili. »Kot vsak dober gospodar delamo na drugačni varianti. Potrudili se bomo, da bomo zaščitili delovna mesta v Republiki Sloveniji,« je dejala Glavina.

Minister je za Delo povedal: »Toda o stečaju ni govora, ker ni nobenega razloga zanj in je podjetje predragoceno. Tudi če načrta A ne bi mogli izpeljati, imamo načrt B. In sicer da bi načrt prestrukturiranja izvedla lastnika DUTB in SDH. Oba lahko investirata v takšno podjetje, kar se ne bo štelo za državno pomoč.«

Vendar tako država kot DUTB in SDH Cimosu ne moreta več zagotoviti nobene finančne podpore ali dodatnih vlaganj v podjetje, pravi vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči Bernarda Suša. Cimos je med letoma 2013 in 2015 namreč že prejel za skoraj 127 milijonov evrov državnih pomoči.

"Totalno nesposobni"

Sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektroinudstrije Slovenije Sašo Ristič je v odzivu na potrditev italijanskega sklada Palladio Finanziaria, da odstopa od nakupa Cimosa, vnovič izrazil razočaranje nad razpletom postopka. Kot je dejal za STA, gre za"strašen neuspeh"vseh prodajalcev, pristojni pa morajo za neuspeh odgovarjati.

Ristič je že minuli ponedeljek, ko je sklad sporočil svojo odločitev, povedal, da je treba zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB in SDH, ki so po njegovih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje.

Krivdo je takrat pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB bdi ministrstvo za finance in ne Počivalšek". Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.

Kritike na propadli dogovor tudi iz koalicije

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da bo drugega kupca težko najti, Alenka Bratušek iz Zavezništva pa je vlado pozvala k maksimalnim naporom za ohranitev delovnih mest.

Han je razočaran, da prvaki koalicijskih strank niso sledili njegovemu nasvetu iz minulega tedna, naj se čim prej sestanejo in rešitev za Cimos po potrebi poiščejo tudi v obliki posebnega zakona. »Ni bilo treba biti posebej pameten, da bi vedel, da bodo Italijani odpovedali to pogodbo,« je dejal.

Vlada mora po njegovih ocenah najprej pridobiti vse potrebne podatke od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede tega, kako so se pogajali in kakšne pogodbe so obravnavali.

»Če bo zadeva padla v vodo - in videti je, da bo padla - moramo iskati krivce na DUTB in SDH,« je dejal Han, saj morajo tamkajšnji odgovorni o tem »veliko vedeti, če pa ne vedo, niso sposobni opravljati te naloge in se morajo posloviti«, je prepričan.

Kot je poudaril, bo po njegovih informacijah drugega kupca za Cimos težko najti, pri čemer se je vprašal, »kaj je DUTB delal dve leti, ko bi moral iskati kupca«. Vlado je tudi pozval, naj delavcem Cimosa iz prve roke pojasni, kakšno je stanje in kaj lahko pričakujejo.

Hkrati je bil kritičen do odgovornih, češ da so težavo ves čas podcenjevali. »Če bo zgodba izgubljena, smo krivi sami,« je poudaril Han. Dodal je, da še naprej zagovarja stališče, da mora parlament po najboljših močeh pomagati v tej zadevi - če je treba, tudi s spremembo zakonodaje.

Bratuškova je poudarila, da mora vlada najprej storiti vse, da reši delovna mesta v Sloveniji. »Ničesar ne naredimo, če drugje odpiramo po dvesto in dvesto delovnih mest, tukaj pa jih bomo naenkrat v zrak spustili celo več kot 4000,« je dejala.

Posebej kritična do vlade je bila zaradi tega, ker se je o tej temi po njenih besedah govorilo ves teden, vlada pa ni v tem času naredila »tako rekoč ničesar«. K odgovornosti je sicer pozvala DUTB, SDH, ministrstvo za gospodarstvo in finance ter predsednika vlade. »Najbolj neodgovorno je, da premier Cerar ni slišal enega od koalicijskih partnerjev in istega dne v preteklem tednu sklical koalicijskega vrha, kjer bi se jasno razčistilo, kaj je na stvari in kaj se še da rešiti,« je izpostavila.

Pojasnila je, da o tako imenovanem načrtu B za reševanje Cimosa ne ve ničesar, upa pa, da ga vlada ima. »Mora biti plan B, morala pa bo odleteti tudi kakšna glava,« je še dodala.

Odzvali so se tudi v Združeni levici. Kot je poudaril vodja njene poslanske skupine Luka Mesec, je odstop sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. »Spet se je izkazalo, da privatni investitorji ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na donosnost posla. Palladio Finanziaria je Cimos pustil na cedilu po dolgotrajnih pogajanjih in kljub doseženemu dogovoru med slovensko in hrvaško stranjo«, so njegove besede povzeli v poslanski skupini.

Ta je zaradi spodletelega poskusa prodaje Cimosa zahtevala tudi nujno sejo odbora za gospodarstvo, svoje videnje rešitve in odgovornosti pa bodo predstavili v torek na novinarski konferenci, so še zapisali v sporočilu.