Ivan Zidar naj vrne delnice Krke

Ljubljana – Iz sodbe proti SCT Holdingu Ivana Zidarja je razvidno, kako je propadli gradbeni baron izčrpaval SCT Naložbe, zato je brez denarja ostala predvsem največja upnica NLB. Višje sodišče je pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča: Zidar mora v stečajno maso SCT Naložb vrniti 54.970 delnic Krke.

Stečajna upraviteljica SCT Naložb Majda Šantl je pred sodiščem dosegla izpodbijanje transakcij med Naložbami in SCT Holdingom. Hčerinska družba propadlega ljubljanskega gradbinca SCT Naložbe je za dobre tri milijone evrov prodala 51-odstotni delež v Tovarne asfalta Črnuče cestnemu podjetju CPL. Ta je kupnino plačal z delnicami Krke, ki pa so pozneje končale na računu Zidarjevega SCT Holdinga. S sodbo v tožbi SCT Naložb proti SCT Holdingu pa so znane postale podrobnosti mešetarjenja z milijoni in delnicami v sistemu SCT tik pred njegovim stečajem.

SCT Naložbe so 12. aprila 2011 sklenile posojilno pogodbo, s katero so se sarajevski družbi ljubljanskega gradbinca SCT FBH obvezale posoditi 3,3 milijona evrov. A ker so isti dan SCT Naložbe, SCT FBH in SCT Holding sklenili asignacijsko pogodbo, ta denar ni končal na računu bosanskega podjetja, ki je gradilo sarajevsko obvoznico. SCT FBH so namreč pooblastile SCT Naložbe, da znesek 3,3 milijona evrov nakažejo SCT Holdingu, in sicer v delnicah Petrola, Krke ali Mercatorja. SCT Naložbe so nato na Zidarjevo družbo v resnici prenesle 54.970 delnic Krke.

SCT FBH in SCT Holding sta se dogovorila, da bo Holding odplačal 5,9 milijona konvertibilnih mark – približno tri milijone evrov – posojila, ki ga je družbi SCT FBH odobrila italijanska banka Intesa San Paolo. To posojilo je SCT FBH s posojilno pogodbo prenakazala matičnemu SCT kot zavarovanje za 3,3 milijona evrov posojila pa je SCT Naložbam odstopila terjatev do SCT.

Kakšno je torej bilo stanje po teh transakcijah? SCT Naložbe so ostale brez Tovarne asfalta Črnuče in nato najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi. V zameno pa so dobile terjatve do SCT in SCT FBH, za katere ni bilo možnosti, da bi jih izterjali. Sodna izvedenka je namreč ugotovila, da je bila tržna vrednost terjatve do SCT FBH enaka nič, saj je bila sarajevska družba insolventna. Plačilno nesposoben je bil tudi SCT, ki je bil v tem času v prisilni poravnavi, kmalu za tem pa je ljubljanski gradbinec šel v stečaj. Prenos delnic Krke, ki kotirajo na borzi in so lahko unovčljive, iz SCT Naložb na SCT Holding zato ni bil enakovreden prevzetim terjatvam do SCT FBH in SCT, ugotavljata okrožno in višje sodišče.

Zidarjev SCT Holding, ki ga zastopa odvetnik Mirko Bandelj, je pred sodiščem zatrjeval, da so bile transakcije nujne za gradnjo sarajevske obvoznice. S tem bi SCT dobil pet milijonov evrov, ki jih je zadrževala bosanska direkcija za ceste, z denarjem pa bi poplačal SCT Naložbe. »Da bi bila zadržana varščina sploh kdaj nakazana SCT, je bilo ob sklepanju asignacijske pogodbe popolnoma negotovo dejstvo, odvisno od dokončanja sarajevske obveznice. Ker je bil SCT takrat že v prisilni poravnavi, je bilo dokončanje projekta malo verjetno,« ugotavlja sodišče. SCT projekta res ni končal, Bosanci so pogodbo s slovenskim podjetjem prekinili.

Sodišče je tako razveljavilo učinek pogodbe o asignaciji, torej prenos delnic Krke na Zidarjevo družbo. SCT Holding mora zato v stečajno maso SCT Naložb vrniti 54.970 delnic Krke, ki so skupaj po včerajšnjem tečaju vredne dobrih 3,6 milijona evrov. Če je SCT Holding delnice Krke že odsvojil, to ne pomeni, da jih ne more vrniti, pravijo na okrožnem sodišču: »Delnice Krke je namreč mogoče kupiti na borzi.« Tako stališče sodišča je verjetno slaba tolažba za NLB in LHB Frankfurt, ki imata skupaj do dolžnika prijavljenih za 12 milijonov evrov terjatev. SCT Holding je namreč po zadnjih podatkih s konca leta 2012 imel negativni kapital.