Iz železa skovali svetlo jeklo

Železarni v Štorah je grozilo zaprtje, rodila se je vrsta visokotehnoloških podjetij.

sre, 03.01.2018, 09:00

Štore – Štorskemu železarstvu in njegovi 160-letni zgodovini se je že pred osamosvojitvijo Slovenije napovedovala črna prihodnost, železarni zaprtje, takrat še krajevni skupnosti pa gospodarski zaton.

A zaradi trme inženirjev se je vse obrnilo drugače in občina z nekaj več kot 4000 prebivalci je zdaj visokotehnološko jeklarsko središče in pomembna izvoznica.

Slavica Glavan, direktorica Izobraževalnega centra Štore in Železarskega muzeja ter Galerije v bližnjih Teharjah, pravi: »Čeprav železarne ni več, so vse dejavnosti ostale, nekatere so se pobrale iz stečajev, znanje se je nadgradilo z novimi tehnologijami in kadri. Nova industrijska cona v Štorah je svojevrsten fenomen.«


Železarji v nekdanji Železarni Štore. Foto: Arhiv Železarskega muzeja Štore

Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta beograjska in ljubljanska oblast nameravali črno metalurgijo v Štorah ukiniti, a so železarji namesto tega zasnovali industrijsko cono Štore 2. Po osamosvojitvi je železarno hotela zapreti tudi nova oblast. Med inženirji, ki se s tem niso strinjali, je bil Marjan Mačkošek, kasneje 20 let direktor jeklarne Štore Steel, danes pa svetovalec njene uprave. »V Železarni je bilo v najboljših časih 3600 delavcev. Že v poznih osemdesetih smo vedeli, da bodo nove tehnologije in informatika pomembno spremenile železarstvo in da nam grozi zapiranje delovnih mest. Zato smo, takrat mladi inženirji in menedžerji, pripravili razvojni projekt in v začetku leta 1991 železarno skupaj s postori, osnovnimi sredstvi in dolgovi razdelili na več samostojnih podjetij.«

Vsa delovna mesta izvozno usmerjena

Danes se s proizvodnjo jekla ukvarja družba Štore Steel v mešani lasti, z livarno podjetje Valji, nodularno litino proizvajata Kovis in Adut, iz nekdanje tovarne traktorjev je nastalo podjetje Itro, največji trgovec s kmetijsko mehanizacijo pri nas in v soseščini, iz vzdrževalne dejavnosti v železarni se je rodila vrsta visokotehnoloških podjetij, denimo Etra, Bosio se je preselil v celjski Bukovžlak in Gaje, industrijska cona pa je pritegnila tudi podjetja od drugod: Julon, Aquafil, Kovintrade, Petrol Energetiko ...


Marjan Mačkošek, dolgoletni direktor in zdaj svetovalec uprave v Štore Steel v proizvodnji jeklenih palic. Foto: Brane Piano/Delo

»V podjetjih, ki so izšla iz železarske tradicije in so ostala v Štorah, je danes 1500 delovnih mest in vsa so izvozno usmerjena,« pripoveduje Mačkošek. Kako močna je pripadnost železarstvu oziroma zdaj jeklarstvu med lastniki in vodilnimi v štorovskih podjetjih, lepo ponazarjata dve dejstvi. Vsa podjetja na območju industrijske cone Štore 2, ki se v večjem delu razteza v Mestni občini Celje, imajo sedeže še vedno registrirane na naslovu nekdanje uprave Železarne Štore na Železarski cesti 3.

Ko so se občine pred leti potegovale za povečanje svojih območij in je Celje hotelo z referendumom med prebivalci priključiti celotno industrijsko cono Štore 2, je celjska oblast naletela na nerešljivo oviro – referenduma ni bilo mogoče izvesti, ker na območju nihče ne prebiva. Sodelovanje naslednikov Železarne Štore je še danes skoraj idilično. Vsa podjetja so znotraj iste ograje, imajo skupno vratarnico in recepcijo.

Prijavi sovražni govor