Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog zakona o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, je primeren za drugo obravnavo v državnem zboru (DZ), je včeraj soglasno sklenil odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.
Prvi podpisani predlagatelj zakona poslanec Matevž Frangež (SD) pričakuje, da bo državni zbor na isti seji opravil še tretjo obravnavo, tako da bi lahko bil zakon, ki vsaj delno rešuje 12 let staro težavo z odgovornostjo družbenikov izbrisanih podjetij za dolgove teh družb, sprejet še v tem sklicu DZ, Zaradi nekaterih pripomb zakonodajno-pravne službe DZ je odbor na Frangežev predlog sprejel spremembe predlaganega zakona.
Tako predlog po novem predvideva prekinitev, in ne več ustavitve, pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, v katerih upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov izbrisanih podjetij, na podlagi zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999 in kasneje zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Dolžnik bi tako lahko v šestih mesecih po uveljavitvi zakona vložil predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale zaradi izbrisa podjetja, in priložil izjavo, da ni pogojev za izterjavo na podlagi spregleda pravne osebnosti. Če tega predloga ne bi vložil, bi vsi postopki za izterjavo tekli naprej.
Ugovor zoper odpust obveznosti
Po drugi strani zakon upnikom izbrisanih podjetij ponuja možnost, da na predlog dolžnika za odpust obveznosti vložijo ugovor z dokazili, da ni pogojev za odpust zaradi obstoja razlogov za spregled pravne osebnosti – torej, da je družbenik oškodoval izbrisano družbo. Sodišče bi se tako za odpust dolga lahko odločilo, če dolžnik ne bi bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju izbrisane družbe in če ne bi bilo razlogov za spregled pravne osebnosti. V nasprotnem primeru bi sodišče odpust zavrnilo in vsi postopki proti družbeniku izbrisanega podjetja bi tekli naprej.
Vlada in sodni svet zakonu nasprotujeta. Skupaj z zakonodajno-pravno službo DZ sta opozorila, da predlagana rešitev posega v pridobljene pravice in neenakopravno obravnava upnike, katerih dolgovi so bili že poplačani, v primerjavi s tistimi, ki na izterjavo še čakajo.
Neenakopravnost upnikov?
Neenakopravnost se po njunem kaže tudi v obravnavi družbenikov. »Res je, da zakon neenakopravno obravnava upnike, a tudi leta 1999 so bili tako obravnavani, saj do takrat niso imeli pravice od družbenikov izterjevati dolgov podjetij. To je bilo takrat darilo, ki so ga dobili čez noč,« se je na te pomisleke odzval dr. Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete, ki meni, da bi bilo treba napako iz leta 1999 popraviti.
Predstavnik Civilne iniciative izbrisanih podjetij Bojan Šušterič pa se je vprašal, ali je potem treba izterjave proti družbenikom izbrisanih podjetij nadaljevati, četudi so bile napaka, le zato, da ne bi naredili krivice tistim, od katerih so upniki že izterjali dolgove podjetja.
Frangež meni, da bi ta zakon lahko prestal tudi ustavno presojo.
