Izdaja obveznic HSE padla v vodo

Ljubljana – Zbiranje zavezujočega interesa vlagateljev za nakup obveznic HSE, ki se je začelo v četrtek in končalo v petek, ni dalo pričakovanega izplena. Povpraševanje je oddalo skoraj petdeset vlagateljev, posamezni tudi v višini 50 milijonov evrov. Skupno povpraševanje je bilo zadostno za likvidnostne potrebe skupine HSE, a dosežena obrestna mera za HSE je bila višja, kot so si jo v HSE zastavili ob začetku postopka izdaje obveznic.

Kot smo poročali, so v HSE sprejeli nespametno odločitev, da poplačajo posojilo Evropske investicijske banke (EIB) z obveznicami. Odpovedali so se podaljšanju petletne garancije za 25-letno 110-milijonsko posojilo EIB, češ da bodo našli nove, cenejše vire financiranja. EIB se s »podiranjem« finančnih konstrukcij ni strinjal, a v HSE so vztrajali: posojilo bodo poplačali s podjetniškimi obveznicami v vrednosti 300 milijonov evrov.

Z refinanciranjem bodo počakali

Toda iskanje zainteresiranih vlagateljev v 285-milijonski paket obveznic za zdaj ni obrodilo pričakovanih sadov. V HSE trdijo, da imajo likvidnost zagotovljeno vsaj do konca letošnjega leta. Ker pričakujejo, da bodo do konca leta potrebovali manj od načrtovanih 285 milijonov evrov in da bodo, glede na zadnje objave ključnih centralnih bank, ugodne razmere na finančnih trgih vztrajale vse leto, so se odločili, da z refinanciranjem počakajo. »V vmesnem času bomo ponovno določili obseg sredstev in način njihovega zagotavljanja, ki bo skupini HSE omogočil zagotavljanje vzdržne likvidnosti ob najmanjših stroških,« so še sporočili iz HSE.

Obveznice so dražji dolžniški vir financiranja kot kredit, opozarja poznavalec, ki noče biti imenovan. Resda je zdaj idealen čas za izdajo obveznic, zato so te lahko stroškovno konkurenčne klasičnemu posojilu. Toda v primeru HSE je pomemben podatek, da je bilo posojilo EIB najeto leta 2011, ko so bile terminske cene električne energije precej višje kot danes. Zaradi tega so banke tveganost vračila posojila ovrednotile zelo nizko, kar se kaže tudi v izjemno nizki obrestni meri (okrog 0,3 odstotka na leto). Povrhu je šlo za dolgoročno, 25-letno posojilo.

Strošek na strošek

Ob odločitvi za izdajo obveznic je moral HSE najeti kratkoročno premostitveno posojilo, ki je znano najdražja oblika financiranja. Pomembno je tudi vprašanje, ali je moral HSE ob odplačilu posojila EIB plačati tudi dodatne stroške predčasnega odplačila, kar finančne pogodbe pogosto določajo.

Tudi stroški izdaje obveznic so veliki, pojasnjuje poznavalec. Treba je pripraviti informacijski memorandum in bonitetno oceno, najeti svetovalce za izdajo obveznic, upoštevati je treba še stroške kupcev obveznic, ki se ponavadi zaračunajo izdajatelju. Vprašanje je, kolikšna je obrestna mera obveznic. Najverjetneje bi bila okoli štiriodstotna, nemara pa še višja. Ker gre za pet- do sedemletne obveznice, se vsi stroški organizacije razdelijo na prav toliko let, kar pri končnem strošku obveznic (all in cost) nanese precej. Skratka, ob javni objavi analize vseh stroškov izdaje obveznic HSE bi se utegnilo pokazati, da sta bila odpoved ugodnega posojila EIB in (neuspešen) lov za kupci obveznic izjemno draga avantura.