Izguba zdravja vpliva tudi na BDP

Stroški zaradi bolezni iz smrti v zvezi z delom v Evropi vsako leto dosežejo skoraj tisoč dolarjev na prebivalca.

Objavljeno
22. september 2017 20.25
Samostojni podjetnik Peter.Pišek. Na Lopati 27.7.2017[Peter Pišek.podjetnik.prevoznik.gostinstvo]
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Bolezni in poškodbe, povezane z delom, vsako leto Evropsko unijo stanejo najmanj 476 milijard evrov, ugotavlja v pred kratkim objavljeni študiji evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Samo rakava obolenja povzročijo 119,5 milijarde evrov škode na leto.

Ti stroški so tako neposredni (zdravljenje obolelih, izgubljeni dohodek v času okrevanja) kot posredni (izgubljena potencialno ustvarjena nova vrednost s stališča družbe, ker je delovno aktivni umrl ali pa je zaradi posledic bolezni oziroma poškodbe zmanjšana njegova delovna sposobnost), študija pa jih izraža kot odstotek BDP.

Tak nazoren prikaz stroškov, ki jih družbi povzročajo bolezni in nesreče, povezane z delom, je nastal v pobudi Evropske unije, da državam članicam pomaga do uporabnih modelov, s katerimi lahko simuliramo posledice različnih vidikov varovanja zdravja na delovnem mestu in ustrezno ukrepamo.

Metodologija, ki jo je uporabila evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, temelji na tako imenovanih prilagojenih letih invalidnosti (DALY), ki jih lahko povzročita bolezen ali poškodba. Gre za primerjavo z idealnimi razmerami, v katerih država ne bi izgubila nobenega DALY. Metoda upošteva vse z delom povezane zdravstvene probleme, ki jih zaznavajo v posameznih državah. Če gre za smrti (bodisi kot posledica poškodbe ali bolezni), glede na sicer pričakovano povprečno delovno dobo določi izgubljena leta. Če gre za bolezen, ki povzroči trajno zmanjšanje delovne sposobnosti, to izrazijo v »letih, preživetih z invalidnostjo«. Združeni kazalnik pa da enoto DALY. Stroške bolezni iz smrti, povezanih z delom, dobijo tako, da število enot DALY za posamezno državo pomnožijo z BDP na zaposlenega v tej državi.

Izgubi se 3,9 odstotka BDP

Študija ocenjuje, da svet v celoti zaradi zdravstvenih tveganj, povezanih z delom, izgubi 2680 milijard evrov na leto, kar je 3,9 odstotka svetovnega BDP. V tem smislu smo v Evropski uniji na boljšem, saj izgubimo »le« 3,3 odstotka BDP. Najbolj »groba« struktura vzrokov se zdi zelo podobna – tako v Evropi kot po svetu slabo polovico narodnogospodarskih stroškov povzročijo smrtni primeri, večinski delež pa bolezni, povezane z delom.

Vendar so razlike v podrobnostih kar velike. V primerjavi s svetovnim povprečjem je v Evropi precej manj smrti na delovnem mestu, ki so povezane z nesrečami oziroma poškodbami. V Evropi so poškodbe vzrok le za 1,8 odstotka smrti, povezanih z delom, v svetu pa za kar 15,8 odstotka. Po drugi strani med vzroki za smrt, povezanimi z delom, v Evropi veliko večji delež lahko pripišemo raku.

Analitiki evropske agencije za varnost in zdravje pri delu vidijo del razlage za to razliko tudi v strukturi proučevanih držav in njihovih gospodarstev. Evropska unija je sestavljena iz držav, ki po klasifikaciji WHO sodijo med bogate (torej z dobrimi zdravstvenimi razmerami), delno pa vanjo sodijo tudi države iz evropske skupine držav z nizkim in srednjim dohodkom.

Pomembna je tudi struktura gospodarstva

Večina sveta, s katerim se primerjamo, je torej povprečno revnejša od nas. Za manj razvite države pa je značilno, da imajo pomembnejši delež v BDP kmetijstvo, gradbeništvo in bazične industrije – to pa so tudi dejavnosti z nevarnimi in fizično zahtevnimi delovnimi mesti, kjer je nesreč pri delu več. Po drugi strani pa pisarniška, »sedeča« dela v storitvenem sektorju pripomorejo k povečanju nekaterih kroničnih bolezni (kostno-mišičnih, srčno-žilnih) in tudi rak je bolezen, ki se pogosteje pojavlja v razvitih družbah v višjo pričakovano življenjsko dobo.