V Sloveniji ne znamo zadržati tujih podjetij

Multinacionalka Hewlett Packard Enterprise (HPE) se je lani odločila zapreti svoje podružnice v vseh državah, kjer je zaposlenih manj kot sto sodelavcev. Skupaj je to storila v 50 državah od 170, kjer je imela svoja predstavništva. Multinacionalka je sprva nameravala zapreti tudi podružnico v Sloveniji. A z edinstvenim, novim poslovnim modelom je HPE pri nas ostal, pojasnjuje Iztok Klančnik, generalni direktor Selectiuma Adriatics. Sogovornik je kritičen do slovenskega poslovnega okolja: »Prepričan sem, da se druge države bolje znajdejo in podjetjem ponudijo ugodnosti, ki jim jih mi ne.«

HPE je podružnico prodal novi družbi, ta pa bo za HPE opravljala vse dosedanje naloge ter bo po vsebini in načinu svojega dela ostala pravi Hewlett Packard Enterprise principal v Sloveniji, kar pomeni, da bodo poslovni partnerji in naši uporabniki deležni vseh dosedanjih pravic, spremembe pri svojem poslovanju ne bodo čutili, opisuje Klančnik.

HPE podružnice v Sloveniji ni zaprl, ker je bila izbrana za pilotni projekt?

Tako je. Kot prvi smo bili izbrani za ta pilotni projekt in zdaj drugače nadaljujemo delo. Čeprav sprememb nismo smeli oglaševati, smo kljub negativnim novicam v medijih lani dosegli vse prodajne cilje kot edina država v vsej regiji.

Kakšno je investicijsko okolje v Sloveniji?

Stroški dela so nad vsemi normalnimi mejami. To je eden od dejavnikov, ki je Slovenijo znotraj HPE postavil med najdražje države. Tudi to je bil eden od razlogov za odločitev, da nas zaprejo. Drugi je bil omejevanje fleksibilnosti pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev. Delovna zakonodaja ni primerljiva z drugimi državami v ožji ali širši regiji. Tretji dejavnik pa je birokracija, s katero se vsi ukvarjamo. HPE v Sloveniji sicer nima gradbenih investicij, pa se kljub temu spopadamo s podobnimi administrativnimi ovirami.

In še nekaj je ... Lani smo izvajali projekt, v katerega je nameraval HPE vložiti precej denarja, znanje, izkušnje in povezave v regiji. Iz nekega slovenskega IT-podjetja smo nameravali narediti mednarodni kompetenčni center, s čimer bi podjetje v težavah dvignili na višjo raven izvajanja storitev v Sloveniji in Jugovzodni Evropi. Po enem letu predprodajnih aktivnosti, skrbnega pregleda in priprave IT-strategije smo prišli do tega, da se lastniki omenjenega podjetja sploh niso izjasnili, ali želijo spremembo, ki bi jim omogočila razvoj in dodatne prihodke ali ne. Ker so lastniki podjetja v državni lasti, jim je pravzaprav malo mar za posledice te (ne)odločitve. Pričakujem pa, da bo morala država kot posledico te neodločitve družbo dokapitalizirati z nekaj milijoni evrov, sicer bo šla lahko tudi v stečaj. To pomeni, da bomo davkoplačevalci spet plačali nekaj, česar bi se lahko mirno rešili, pa niso bili lastniki sposobni oceniti ponujene priložnosti.

Številne multinacionalke so odšle iz Slovenije. Se strinjate z ocenami, da je Slovenija zamudila priložnost postati poslovno središče za Jugovzhodno Evropo.

V Sloveniji ne znamo zadržati tujih podjetij. Odšla so številna ugledna mednarodna podjetja in preselila svoje sedeže v Zagreb ali Beograd in celo v Romunijo ali Bolgarijo. Med njimi tudi sestrsko podjetje družbe HPE, HP Inc., ki proizvaja osebne računalnike in tiskalnike. Prepričan sem, da se druge države bolje znajdejo in podjetjem ponudijo ugodnosti, ki jih pri nas ne zagotavljamo, denimo delovno okolje, davčni odpust, stimulacije za zaposlovanje ... Podjetniško okolje je zapleteno, dobre ideje nam uspe zatreti v kali. Ste se že kdaj vprašali, zakaj toliko odličnih zagonskih podjetij iz Slovenije, takoj ko dosežejo prve oprijemljive rezultate, odide v poslovno bolj zanimiva okolja, v ZDA, Veliko Britanijo ali pa kar na Nizozemsko in Ciper?