Tiskane izdaje
Zakaj je Pipistrel »izvrstna novica iz Kitajske«? Najbrž ni dvoma, da bo uradni podpis pogodbe med slovenskim podjetjem Pipistrel in kitajsko industrijsko družbo Sino GA eden pomembnejših dogodkov vrhunskega srečanja med predsednikom kitajske vlade Li Keqiangom in šestnajstimi premieri držav srednje in vzhodne Evrope v Rigi.
Čeprav je vsota za kitajske megalomanske statistike razmeroma majhna – po ocenah družb 350 milijonov evrov – je namreč, kot je rečeno v skupni izjavi za javnost, izredno pomembno to, da omenjeni projekt potrjuje »jasno težnjo k zelenemu letalstvu, ki jo prepoznavata oba partnerja«, hkrati pa je dokaz vzajemnega zaupanja, ki se kaže v prenosu tehnologij in ustanovitvi nove družbe na Kitajskem.
Družbi, ki napovedujeta ustanovitev skupne družbe in menjavo lastniških deležev, sta včeraj sodelovanje že predstavili na največjem letalskem sejmu na Kitajskem. Po dveh letih priprav sta pripravljeni na izmenjavo tehnologij in odprtje skupnega podjetja na Kitajskem, kjer bodo lahko na leto izdelali več kot 500 ultralahkih letal.
Po poročanju STA bo imel kitajski Sino ekskluzivne pravice do uporabe Pipistrelove tehnologije in izdelave dveh modelov letal – alpha electro in panthera hybrid – na Kitajskem. Poleg tega bo Sino omenjeni letali prodajal na Kitajskem in v Burmi, Laosu, na Tajskem, v Kambodži, na Tajvanu, Filipinih, v Indoneziji, Maleziji in Mongoliji.
Tako po vsebini kot po obliki sodelovanja med slovenskim in kitajskim partnerjem je prav to zgled, po katerem bi si Kitajska želela širiti izmenjavo znotraj foruma »16+1«. Moderno in zeleno, enakopravno in odkrito, to so čarobne besede, ki so se v tem projektu povezale na enem mestu. In azijska sila bi si želela še več takšnih primerov.
Ko se bo premier Li Keqiang v latvijskem glavnem mestu sestal s 16 premieri iz srednje in vzhodne Evrope, bo to nova priložnost za preštevanje do zdaj uresničenih projektov in za ponovno preverjanje strateške teže tega kluba, ki se je razvil iz ne povsem jasne ideje o tem, s katere strani bi bilo za azijsko silo najbolj preprosto potrkati na vrata Evropske unije.
Forum »16+1« del velike strategije
Li Keqiang bo v Rigo pripotoval po udeležbi na 15. zasedanju premierov držav Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki bo v kirgiškem glavnem mestu Biškeku, in po obisku v Kazahstanu, kjer bodo podpisani novi veliki sporazumi o trgovini, financah in energiji. Zato je povsem jasno, da je forum »16+1« sestavni del velike strategije »enega (gospodarskega) pasu in ene (svilne) ceste« in da se je v kitajskih projekcijah prihodnosti spremenil v pomemben člen evro-azijske integracije.
Z novim pomenom foruma »16+1« je hkrati mogoče pričakovati tudi to, da bo azijska sila pokazala več zanimanja ne le za kreditiranje svojih nastopov pri gradnji infrastrukture v državah srednje in vzhodne Evrope, temveč tudi za vlaganje denarja v industrije, ki bodo prav tako sestavni del integracijskega procesa.
Kitajska časopisna agencija Sina trdi, da so od določenih 38 področij sodelovanja v okviru bukareških smernic, ki so jih objavili leta 2013, do zdaj začeli uresničevati 80 odstotkov načrtov. Poleg tega Sina poudarja, da se je v prvih desetih mesecih letos blagovna izmenjava med Kitajsko in 16 državami povečala za več kot deset odstotkov, na 50 milijard dolarjev.
Sina še navaja, da so kitajske naložbe dosegle raven več kot pet milijard dolarjev in da se širijo na različna področja, skupaj s strojno opremo, naftno industrijo, informatiko itd.
Priljubljeni cilj – Češka
Čeprav naj bi se po kitajski zamisli oprli predvsem na tri točke znotraj šestnajsterice in tako večino naložb usmerili proti Poljski, Madžarski in Srbiji, so številni dejavniki kitajsko pozornost preusmerili proti Češki, ki se je izkazala za enega priljubljenih ciljev kitajskih vlagateljev – vsaj do letošnje jeseni, ko je Praga odprla svoja vrata tibetanskemu verskemu poglavarju dalajlami, tako da za zdaj ni jasno, ali bo tudi v tem primeru sledilo značilno maščevanje Pekinga, ki se je do zdaj vsakič pokazalo v gospodarskih številkah.
Samo med marčnim obiskom kitajskega predsednika Xi Jinpinga so podpisali za 3,2 milijarde evrov novih pogodb, hkrati pa napovedali, da se bo ta vsota do leta 2020 trikratno povečala. Zdaj bo zanimivo opazovati, koliko je Kitajska prerasla svoje maščevalne nagone in koliko je sposobna izolirati eno od šestnajstih držav, brez katerih, kot to trdijo tudi sami kitajski mediji, strategija »enega pasu in ene ceste« nima prihodnosti.
Primer Pipistrela bodo na kitajski strani citirali vsakič, ko se bo govorilo o vprašanju kitajskega sodelovanja z majhno državo, kakršna je Slovenija. Tudi če za Kitajsko ni privlačen trg, je Slovenija dokazala, da lahko ponudi znanje, Pipistrel pa pokazal, da ima dovolj vizije, s katero je, ko gre za transfer tehnologije, sposoben odpraviti dvome v odnosih s kitajskim partnerjem. Za kitajskega premiera bo to v Rigi posebna poslastica, zagotovo pa tudi še eden od dokazov o upravičenosti foruma »16+1« kot pogoja za širše in vseobsegajoče povezovanje dveh umetno ločenih celin.
