Tiskane izdaje
Ljubljana − Čeprav je avstrijski Ring še letos zatrjeval, da se iz Heliosa ne bo umaknil, bi domžalska družba v dveh do treh mesecih lahko pristala v japonski lasti. Ring international Holding, Franklin Templeton in GSO so danes namreč podpisali pogodbo o prodaji premazniške skupine Helios japonski multinacionalki Kansai Paint.
Zakaj so stoodstotni delež prodali in kolikšna je kupnina v Heliosu niso razkrili, več bodo lahko povedali jutri. Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala 572 milijonov evrov. To je veliko več, kot je Ring leta 2013 odštel za Helios - skupaj 145 milijonov evrov. A pri tem je treba dodati, da so Avstrijci v teh treh letih poleg prestrukturiranja družbe izvedli tudi določeno konsolidacijo s premazniško skupino Ringa.
»Helios hočemo razviti v močan evropski center inovacij, z najboljšim znanjem in strokovnimi veščinami v različnih segmentih premazov,« je dejal prvi mož Kansai Paint Hiroshi Ishino.
Iz Heliosa so sporočili, da naj bi domžalska družba postala evropsko središče japonske multinacionalke, ki je bila do zdaj močno prisotna predvsem v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Prav na teh trgih pa naj bi Japonci odprli vrata naši premazniški skupini.
Prvi vtis – to je lahko uspešna zgodba
V sindikatu Heliosa danes niso imeli dodatnih informacij, saj naj bi se z upravo na to temo sestali jutri, z novimi lastniki pa se še niso srečali. Vodilni sindikalist Tomaž Kumer pa pravi, da bi po prvih vtisih in poznavanju stroke to lahko bila uspešna zgodba.
»Vesel in ponosen sem, da imamo novega strateškega lastnika, podjetje Kansai Paint, ki je eno od desetih najboljših podjetij v industriji premazov na svetu. Podjetje Kansai Paint bo za Helios predstavljalo novo razvojno platformo,« je po podpisu pogodbe o prodaji Heliosa Japoncem izjavil generalni direktor Skupine Helios David Kubala.
David Kubala Foto: Leon Vidic/Delo
Helios bo evropsko inovacijsko središče
Kot so sporočili iz družbe, naj bi Helios pod lastništvom Kansai Paint postal evropsko središče za inovacije, raziskave in razvoj, proizvodnjo in distribucijo. Kansai naj bi bo Heliosu prav tako pomagal ustvariti močen položaj v globalni nabavni verigi in omogočil dostop do velikih trgov Azije in Afrike. V Heliosu naj bi ohranili proizvodne programe, uveljavljene blagovne znamke pa ohranili in dodatno razvijali v sklopu obstoječe organizacijske in vodstvene strukture.Helios je lani ustvaril 285 milijonov evrov prihodkov, kar je manj kot leta 2013, ko je prevzel podjetje, a se je čisti dobiček skupine povečal na 17 milijonov evrov. Avstrijci so v tem času v skupini konsolidirali podjetja in proizvodne lokacije v 18 državah po svetu.
Štemberger: Že v privatizaciji bi Helios morali prodati multinacionalki
Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger meni, da bi morali Helios že v privatizaciji prodati multinacionalki, ne pa podjetju, ki je glede na Helios majhno. Potem bi bila lahko smer razvoja domžalskega podjetja drugačna, višja bi bila tudi kupnina za državo, je prepričan.
Ameriški PPG in tudi japonski Kansai Paint sta nam izrazila interes po nakupu Heliosa, a ob tem tudi dvom v odprtost postopka, pravi Štemberger: »Velike multinacionalke se niso čutile zaželene. Če bi bil postopek odprt, bi bila kupnina, ki so jo dobili prodajalci, lahko neprimerno večja.«
Igor Štemberger Foto: Roman Šipić/Delo
Glede na razliko v ceni, ki jo je plačal Ring za Helios in kupnino, ki jo je zanj iztržil, se je Štemberger vprašal, kje so milijoni evrov: »Ali je kdo delal revizijo tega prodajnega postopka?«
Vse več japonskih investicij v Sloveniji
Japonska je za ZDA druga največja investitorica po svetu. Vstop Kansai Painta v Helios je četrta večja japonska naložba v Sloveniji. Proizvajalec robotov Yaskawa je že 20 let prisoten v Ribnici, prejšnji mesec pa je napovedal gradnjo nove tovarne robotov v Sloveniji.
Po drugi strani se Panasonic pred kratkim ni odločil za povečanje svojega 10-odstotnega deleža v Gorenju. Japonska investicija pa je tudi v Lendavi, in sicer Daihen Varstroj.
Japonske investicije v Sloveniji se torej v zadnjem času povečujejo. Marko Jare iz Centra za mednarodno poslovanje na gospodarski zbornici pojasnjuje, da je v svojih potovanjih po Japonski večkrat slišal, da so Japonci pred desetletji imeli v Sloveniji slabo izkušnjo. Skoraj so se namreč že dogovorili za naložbo v avtomobilsko industrijo v Novem mestu, vendar je to nato dobil francoski Renault.
»Japonci so dobro poznali to zgodbo,« pravi Jare. »To je bila slaba izkušnja, da v naslednjih letih v Sloveniji ni bilo japonskih investicij. Zdaj je morda že passé.«
Prednostni trg
Slovenska vlada je Japonsko uvrstila ob ZDA in Turčijo med tri prednostne trge. Predsednik vlade Miro Cerar je jeseni obiskal Japonsko, Slovenijo pa so obiskala pomembna japonska podjetja. Slovenska in japonska stran sta podpisali tudi projekt pametnih omrežij Nedo, ki je po Jaretovih besedah priložnost za še kakšno japonsko investicijo ali večje gospodarsko sodelovanje.
»Zanimanje Japonske za Slovenijo je v zadnjem času večje,« ugotavlja Jare in ocenjuje, da bi Slovenija lahko s tem azijskim gospodarstvom še bistveno povečala gospodarsko-trgovinsko poslovanje.
