Japonsko presenečenje

Napoved že druge japonske naložbe lahko razumemo kot dobro novico.

Objavljeno
06. december 2016 18.15
Maja Grgič
Maja Grgič

Zgodba lastniških sprememb v Heliosu, ki se je začela s propadom cerkvenih Zvonov in posledično privatizacijo državnega deleža v domžalski družbi, je dobila novo nadaljevanje.

Zaposlene in javnost je presenetila novica, da je avstrijski Ring prodal Helios japonski multinacionalki Kansai Paint. Avstrijci so sicer lani nakazovali, da iščejo novega sovlagatelja, a še letos spomladi so zatrjevali, da lastniških sprememb za zdaj ne bo.

Japonci naj bi za domžalsko skupino odšteli dobrih 572 milijonov evrov, kar je več kakor trikratnik vsote, ki jo je Ring leta 2013 plačal za prevzem Heliosa. Zato se samodejno postavlja vprašanje, ali je država skupaj z drugimi prodajalci našo premazno družbo prodala prepoceni. A treba je poudariti, da to ni več povsem enaka enota, saj je vanjo vključena tudi premazna divizija, ki jo je že prej imel v lasti Ring.

Poleg tega so avstrijski lastniki ob znanih tudi manj prijetnih zgodbah temeljito prestrukturirali in očistili družbo ter kljub zahtevnim razmeram na trgu dvignili njeno dobičkonosnost. In tukaj smo že pri drugem vprašanju, ki se nanaša na kakovost korporativnega upravljanja: Zakaj podjetja v državni (so)lasti vitka, učinkovita in ustrezno donosna postanejo šele po privatizaciji. To je relevantno tudi zato, ker je pod okriljem DUTB in SDH kar nekaj družb, ki bi potrebovale takšen trening.

Napoved že druge japonske naložbe v zadnjem mesecu dni in zanimanje Magne za prihod v Slovenijo pa vendarle lahko razumemo kot dobre novice, da postajamo normalna država, kjer se tuji vlagatelji ne počutijo več osovražene kot leta 2013, ko so v Helios vstopili Avstrijci.

Razmeroma miren je bil tokrat tudi odziv zaposlenih. Morebiti pa so izkušnje le pokazale, da tuj kapital ni nujno bav bav, ampak sprememba, ki lahko družbi in zaposlenim prinese tudi nove priložnosti.