Javni razpisi ohranjajo gradbeništvo pri življenju

Murska Sobota – Matična družba SGP Pomgrad si je marca pripojila hčerinsko družbo SGP Pomgrad - Gradnje in razen sedmih prevzela vse njene zaposlene, vse njene obveznosti in pravice. To je le eden izmed ukrepov, s katerimi se v največjem slovenskem gradbenem podjetju prilagajajo novonastalim razmeram v slovenskem gradbeništvu, ki po besedah predsednika uprave Igorja Baniča še vedno niso rožnate.

Z ukinjanjem hčerinskih družb in njihovim pripajanjem k matični delniški družbi so v Pomgradu pravzaprav začeli že leta 2012, ko so pripojili družbo SGP Pomgrad - Mehanizacija s 120 zaposlenimi. Lani so začeli postopek likvidacije svoje družbe ABI, povsem opustili njen program izdelave armiranobetonskih konstrukcij za hale in ohranili le izdelavo manjših betonskih izdelkov in galanterije. Po Baničevih besedah pa se proces pripajanja družb s tem še ni končal. Tega sicer ne počnejo zaradi slabega poslovanja teh družb, ampak predvsem zato, da bi se izognili nepotrebni medsebojni administraciji in postopkom pri pridobivanju in izvajanju javnih naročil in v manjši meri tudi zato, da bi nekoliko znižali stroške poslovanja in dosegli učinkovitejšo organizacijo dela.

»S tem se hočemo bolje pripraviti za čase, ki prihajajo,« pravi Banič. In ti po njegovem mnenju za slovensko gradbeništvo ne prinašajo nič dobrega. »Preteklo leto je bilo rekordno v primerjavi z nekaj zadnjih let, ker je bilo veliko javnih naročil zaradi iztekajoče se evropske finančne perspektive. Ustvarili smo za 135 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Letos bomo dokončevali nekaj projektov iz prejšnjega leta, za le malo novih razpisanih projektov pa je veliko zanimanje večjega števila izvajalcev. Tako pričakujemo za okrog 10 odstotkov nižjo realizacijo kot lani. Za leto 2016 pa državnih projektov še ni na vidiku,« pravi Banič, ki priznava, da se tačas večji del prihodkov v gradbeništvu ustvarja z javnimi naročili.

Nekonkurenčni z inženirskimi podjetji

»Javni razpisi nas ohranjajo pri življenju in moja napoved je, da če država ne bo povečala sredstev za javne naložbe, to jesen ali najpozneje prihodnje leto spet prihaja kriza gradbeništva,« pravi. Cene gradbenih storitev so po njegovih podatkih že zdaj dosegle novo dno in po takšnih cenah je projekte zelo težko izvesti. Tudi zato so zdaj na javnih razpisih vedno uspešnejša inženirska gradbena podjetja s samo nekaj zaposlenimi, ki projektno najemajo podizvajalce, delavce in mehanizacijo in jih stiskajo s cenami.

»V skupini imamo okrog 700 zaposlenih in večino mehanizacije, potrebne za izvedbo projektov. To so stroški, zaradi katerih smo v primerjavi z inženirskimi podjetji manj konkurenčni, zato smo prisiljeni tudi v takšne odločitve, da na primer sploh več ne bomo imeli zaposlene nekvalificirane delovne sile. Kvalificirane delavce in strokovnjake bomo zdaj, po reorganizaciji, začeli plačevati bolje kot do zdaj in jih dodatno nagrajevati za kakovostno delo, nekvalificirane delavce pa bomo najemali sproti po projektih oziroma bomo skupinam agencijskih delavcev oddajali določene segmente del na izmero.«

Usmerjanje v tujino

Ker kaže, da bo v Sloveniji javnih naročil razmeroma malo, konkurence pa veliko, se vedno bolj usmerjajo tudi v tujino. »Samo za slovenski trg smo že preveliki, zato si iščemo delo v krogu 300 kilometrov, tudi v sosednji Avstriji in na Hrvaškem. Še posebno na Hrvaškem bo v prihodnje veliko naložb v komunalno infrastrukturo, financiranih iz evropskih kohezijskih sredstev. Toda za nastop na tujem poleg strokovnosti in znanja potrebuješ tudi dobro podporo domačih bank in dobro gospodarsko diplomacijo. Slovenija zadnjih dveh stvari nima in naše banke so nam v primerjavi s tujimi kvečjemu ovira.«

Stanovanjska gradnja pa po Baničevem mnenju še nekaj časa ne bo dejavnost, ki bi gradbenikom pomagala preživeti, saj je trg še vedno poln neprodanih stanovanj v stečajnih postopkih in za nova stanovanja na njem še nekaj časa ne bo prostora.