Tiskane izdaje
Ljubljana − Osnovne podatke o avtorskih, svetovalnih in drugih storitvenih pogodbah je mogoče zahtevati tudi za čas pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona ZDIJZ, ki je državnim družbam in bankam naložila razkrivanje teh podatkov. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da to ni neskladno z ustavo, medtem ko je njegova predsednica Jadranka Sovdat menila, da je to neustavno.
Po noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je začela veljati 17. aprila 2014, so zavezanci po tem zakonu postale tudi družbe in sanirane banke v večinski državni lasti. Med drugim morajo javno objavljati podatke o pogodbah za svetovalne in druge intelektulane storitve, in sicer s kom, kdaj in za kolikšno vrednost so sklenile posel. Na zahtevo pa naj bi te podatke razkrile tudi za obdobje pred tem datumom.
Takšno zahtevo je prejela tudi Nova KBM in informacijski pooblaščenec ji je naložil, da mora novinarki razkriti podatke za zahtevano obdobje. A NKBM je sprožila ustavni spor in pristal je na vrhovnem sodišču, to pa je menilo, da so določbe ZDIJZ, ki nalagajo razkritje omenjenih podatkov za čas pred 17. aprilom 2014, v nesladju z ustavo, saj da posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, enakost pred zakonom in v načelo zaupanja v pravo. Zato je določila dala v ustavno presojo.
Korist večja od škode
A ustavno sodišče je menilo, da sporna določila ZDIJZ ne kršijo nobenega od navedenih ustavnih kategorij. Po mnenju ustavnih sodnikov namreč razkrivanje omenjenih podatkov prispeva k zmanjšanju korupcijskih tveganj, večji preglednosti, vestnosti in poštenosti poslovanja in boljši finančni učinkovitosti upravljanja državnih družb, zato ti cilji pomenijo javno korist, ki lahko upravičijo poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Prav tako po njihovem mnenju svobodna gospodarska pobuda v državnih družbah »nima enake teže« kot pri zasebnih.
»Negativni učinki izpodbijane ureditve so torej omejeni. Razumno pričakovane koristi od nje pa so visoke − še toliko bolj, ker je Slovenija država z visoko stopnja državnega lastništva v gospodarstvu,« je utemeljilo sodišče. Podobno je ugotovilo glede zaupanja v pravo, pri enakosti pred zakonom pa je presodilo, da ni mogoče zastopati stališča, da gre pri državnih in zasebnih družbah za subjekte v enakem položaju.
Sovdat: Nesorazmeren poseg
Proti takšni presoji pa je glasovala sodnica Jadranka Sovdat, saj je po njenem mnenju zahteva vrhovnega sodišča utemeljena. »Strinjam se s tem, da izpodbijana ureditev posega v pravico iz prvega odstavka 74. člena ustave, vendar drugače kot večina menim, da je poseg nesorazmeren. Že zaradi tega bi bilo treba presojani določbi razveljaviti,« je zapisala v ločenem mnenju. Poleg tega dvomi o razlogih, s katerimi večinska odločba zavrača neskladje z načelom enakosti pred zakonom.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. »Povsem enako je ves čas tudi stališče informacijskega pooblaščenca, in sicer, da so informacije javnega značaja tiste, ki so nastale kadar koli v času, ko je ta prevladujoči vpliv oseb javnega prava obstajal,« je pojasnila. Meni, da gre za izredno pomembno odločitev, ki izkazuje zavedanje pomena transparentnosti tudi na področju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. »Gre namreč za subjekte, pri katerih so finančni viri teh subjektov v pretežnem delu vložki javnopravnih subjektov. Kot je poudarilo sodišče, javna dostopnost do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih pripomore k nadzoru javnosti, kar pomembno prispeva k preprečevanju oziroma k zmanjšanju koruptivnih in malomarnih praks, ki vodijo do negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi. Informacijski pooblaščenec se strinja z ustavnim sodiščem, da je javno korist, ki jo je zasledoval zakonodajalec pri sprejemu navedenih določb, mogoče doseči le z absolutno dostopnostjo do osnovnih podatkov iz sklenjenih pravnih poslov, kot je določeno v ZDIJZ-C. Po mnenju informacijskega pooblaščenca bi drugačna odločitev resno ogrozila temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki je sicer v Sloveniji na izredno visoki ravni,« je poudarila Prelesnikova, ki pričakuje, da bodo odločbi ustavnega sodišča sledila tudi upravna sodišča v drugih podobnih primerih.
