Tiskane izdaje
Ob pregledu letošnjih prejemnikov zlatih priznanj za inovativnost za splošno javnost ni veliko zanimivega. Dobili smo, med drugim, revolucionarne izpuhe iz titana, EC-motor z možnostjo integrirane elektronike, talilne vložke za fotovoltaične sisteme ter leseno okno. Aleš Ugovšek, ki je od vseh nastopajočih na Dnevu inovativnosti na Brdu pri Kranju, kjer so bila podeljena priznanja, očitno edini razumel, kaj pomeni predstavitev inovacije v obliki Ted talka, je definitivno prepričal poslušalce, še med samo podelitvijo smo se za njim zapodili kar trije novinarji.
»Rad si predstavljam, da smo inženirji ta pametni fantje, a na koncu dneva šteje le denar. Imel sem to idejo o popolnem oknu, oknu z najboljšo izolacijo na svetu. S kolegi mu pravimo tudi okno prihodnosti. V načrte smo vložili veliko dela, podatke premetavali gor in dol. Potem smo končno prišli do sestanka s prodajnim vodstvom podjetja in po mojem predstavitvenem govoru me je tip iz prodajnega oddelka vprašal zgolj, koliko bo to stalo. Kaj, koliko bo stalo? Stalo bo več kot katerokoli drugo okno, saj je to ultimativno okno. Potem je prišel odločilni trenutek. Dejal mi je: 'Izdelaj to okno, a naj bo cenovno dosegljivo, da ga lahko komu prodam, potem se vrni.' In spet smo bili na začetku.«
Okno prihodnosti podjetja M Sora. Foto: M Sora
In kaj ste storili?
Okna so bila stoletja zgolj lesena, dve tretjini Slovenije sta pokriti z gozdom, zakaj torej uvažati les iz Sibirije, če ga imamo za vogalom? Veste, koliko emisij ogljikovega dioksida se prihrani? Še vedno sicer nisem prepričan, ali je cena dobra, vem pa, da nam je pionir gradnje pasivnih hiš dal priznanje za cenovno najbolj učinkovito leseno pasivno okno na svetu.
Od kod sploh ideja za inovacijo okna?
Eden izmed segmentov oken je razvijanje visokoizolativnih oken. Ko govorimo o najvišje izolativnih oknih, govorimo o pasivnih oknih. To so okna z določenimi karakteristikami za toplotno prehodnost, ki zadostijo standardom pasivne hiše iz Nemčije in pridobijo njihov certifikat.
V čem je bil torej izziv?
Lesena pasivna okna so najpogosteje narejena tako, da je v samem lesenem profilu izolacijski material, običajno sintetične pene. Mi pa smo imeli že, ko smo se lotili razvijanja oken, željo razviti povsem pasivna okna. Uspelo nam je razviti povsem leseno okno, njegova posebnost pa je, da je izdelano iz termično modificirane smrekovine, zelo rad pa poudarim, da je ta smrekovina iz okoliških hribov. Torej iz Žirov. Celoten krog je tako sklenjen v Sloveniji. Nič uvoženega ni.
Pri lesu je to pogosta praksa, čeprav je to precej nerazumljivo
Žalostno je, ker v Sloveniji veliko lesa uvažamo, a žal nimamo dovolj razvitih žag in predelovalnih obratov, da bi lahko zadostili vsem potrebam.
Ne le da je smrekovina, ki jo uporabljamo, slovenska, tudi proces termične modifikacije lesa je bil razvit in patentiran v Sloveniji in je plod razvoja slovenskega podjetja Silvaprodukt, d. o. o., in Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Na kateri ste tudi doktorirali?
Res je.
Koliko časa je trajal razvoj ultimativnega okna?
Vse skupaj se je začelo v letu 2014 in je z vsemi tehnološkimi problemi pri izdelavi − težko je bilo, denimo, najti naprave za obdelovanje − in dokončnim razvijanjem in pridobivanjem certifikatov trajalo eno leto.
S čim boste prepričevali končne uporabnike, da kupijo prav vaša okna?
Prodaja pasivnih hiš je v porastu in to je okno, ki je najbolj primerno zanje, saj nudi izredno dobro izolacijo. Drug argument je termično modificirana smrekovina, ki ima boljšo naravno obstojnost, primerja se lahko z macesnom, kar pomeni tudi daljšo življenjsko dobo okna. Poleg tega je to okno tudi dimenzijsko stabilnejše in cenovno dostopnejše od drugih pasivnih oken.
Torej si obetate precej prihodkov. Kakšen denarni tok, računate, bi vam inovacija lahko prinesla?
Teh izračunov nimamo, ker prodajamo zelo specifičnemu končnemu kupcu in po meri. Se je pa teh oken že kar precej prodalo v Sloveniji, Belgiji in ZDA.
Se obeta že nov razvoj?
Na tem tipu okna se bo razvoj nadaljeval, ampak ne več s sintetičnimi premazi, ampak s posebnimi voski, ki jih razvijamo v okviru evropskega projekta.
Kaj je potrebno, da se taka ideja uresniči?
Ogromno znanja, dobro poznavanje samega materiala, iznajdljivost in sposobnost prepričevanja drugih oddelkov v podjetju, da lahko uskladiš ceno, kakovost in postopek.
V predstavitvi ste izpostavili stalen boj med inženirji in prodajniki in kako zaradi tega, ker na koncu vedno odloča denar, idej včasih ni mogoče uresničiti.
Malo sem pretiraval. Je pa res, da inženirji drugače gledamo na stvari. Pri nas je v prvem planu kakovost in sama inovativnost, komercialisti pa imajo v prvem planu denar. Za uspešen produkt pa moraš to dvoje združiti.
Ste tudi edini, ki v predstavitvi zlatih prejemnikov nacionalnih priznanj za inovativnost niste imeli zapisanih vodje projektov in članov. Kako to?
Inovatorji so pri nas člani razvojno-raziskovalne skupine M Sora mizarstvo. Pri razvoju pa pomagajo vsi, od proizvodnih delavcev do tehnologov. Na koncu gre izdelek v proizvodnjo in nekdo mora skrbeti za stroje in vgradnjo oken.
Kako pomemben vam je Dan inovativnosti in priznanje, ki ste ga na njem prejeli?
Pomemben je, ker nam prinese publiciteto. Gre pa tudi za potrditev, da je izdelek inovativen, in nam drugi strani nalaga tudi odgovornost do kupca in do nas samih, da ne zaspimo na lovorikah.
