Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sredi meseca Kitajski zagrozil z ukrepi zaradi dumpinških cen uvoženega kitajskega jekla, je Peking že vrnil udarec: napovedal je carine na uvoz določenih jeklarskih izdelkov iz Unije, Japonske in Južne Koreje.
Kitajska, ki že leta velja za prvo jeklarsko velesilo, saj izdela približno polovico vsega svetovnega jekla, torej prek 800 milijonov ton na leto, zadnja leta z nizkimi cenami teh izdelkov vse bolj greni življenje jeklarjev v Evropi in ZDA, težava pa se z ohlajanjem kitajskega gospodarstva še stopnjuje. Po podatkih Svetovnega združenja jeklarjev je Kitajska lani izvozila skoraj 14 odstotkov soje jeklarske proizvodnje. Po nekaterih ocenah se je kitajski izvoz jekla v Evropo v prvem četrtletju letos povečal še za 38 odstotkov in znižal cene za več kot 30 odstotkov.
Presežek zmogljivosti
Izkoriščenost jeklarskih zmogljivosti po svetu se že dalj časa giblje okoli 70 odstotkov ali manj, in prav presežne jeklarske zmogljivosti povzročajo dodaten pritisk na jeklarske trge, tudi evropskega.
Svetovna proizvodnja jekla se je po podatkih omenjenega združenja v prvem polletju skrčila za 1,9 odstotka, na Kitajskem za 1,1 odstotka, v EU pa za več kot šest odstotkov. A medtem ko so ZDA že uvedle nekatere občutne uvozne carine za kitajsko jeklo, EU doslej kljub nejevolji jeklarjev še ni sprejela ostrejših ukrepov. Juncker je nedavno napovedal, da bo Unija zaščitila svojo jeklarsko industrijo, če azijska država ne bo omejila poplave poceni jeklarskih izdelkov na trgu Unije.
A Peking je le nekaj dni za tem tudi sam napovedal carine za jeklarske izdelke iz EU, Japonske in Južne Koreje. Carine na materiale v električnih transformatorjih in motorjih naj bi znašale od 37 do 46 odstotkov. Z ukrepom menda želijo preprečiti prodajo izdelkov pod njihovo proizvodno ceno.
Kitajski bumerang
Po njegovih besedah uresničitev kitajskih protiukrepov ne bo nedolžna, saj naj bi ti udarili po avtomobilski in elektroindustriji, torej tam, kjer smo Evropejci najbolj občutljivi, saj je na Kitajskem ogromno evropske avtomobilske industrije.
Zaradi tega dogajanja so zaskrbljeni tudi v Štorah, saj kot dobavitelji avtomobilske industrije na Kitajsko prodajo približno dva odstotka svoje proizvodnje, to je 2000 do 3000 ton na leto. »To ni velika količina, zanemarljiva pa tudi ne. Upam da ne bo prišlo do zaostrovanja, ampak bo prevladal razum,« pravi Mačkošek.
Premedli odziv EU
V Slovenski industriji jekla (Sij) informacije o protidumpinških ukrepih Kitajske še proučujejo. Dušica Radjenovič iz Sija pojasnjuje, da dosedanje medijske objave kažejo, da se napovedane uvozne dajatve nanašajo na orientirano elektropločevino, medtem ko v Siju izdelujejo le neorientirano pločevino. Kitajski ukrepi jih zato ne bodo prizadeli.
»Na Kitajsko elektropločevin ne izvažamo, ker je domača kitajska konkurenca zelo močna in njihove prodajne cene na tako nizki ravni, da z domačimi kitajskimi proizvajalci elektrojekel evropski proizvajalci ne moremo tekmovati. Na kitajski trg izvažamo proizvode z višjo dodano vrednostjo, kot so visoko legirana orodna jekla, nerjavna debela pločevina in specialna jekla dolgega in ploščatega programa ter industrijske nože,« pravi Radjenovičeva.
Tudi v Siju menijo, da se je EU doslej na uvoz poceni kitajskega jekla odzivala občutno prepočasi in premedlo. »Tudi zadnji primer uvedbe dajatev EU na uvoz kitajske hladno valjane elektropločevine v višini od 17 do 22 odstotkov so po splošnem mnenju vseh proizvajalcev v EU prenizke, da bi dosegle pričakovane učinke. Razlika v prodajni ceni med EU in dumpinškimi cenami kitajskih proizvajalcev je namreč prevelika,« dodaja sogovornica.
Zadovoljni s prvim polčasom
Slovenski jeklarji so v prvem polletju letos imeli manjši proizvodni zdrs kot industrija na svetovni ravni, le 0,8-odstotnega. Skupina Sij bo rezultate poslovanja razkrila konec septembra, a za zdaj jih ocenjujejo za skladne s poslovnim načrtom skupine. V drugem polletju pričakujejo nadaljevanje pozitivnega trenda in dodatne učinke uvedbe nove linije za toplotno obdelavo plošč v jeklarni Acroni, ki bo jeklarski diviziji omogočila vstop v nove tržne segmente in povečanje tržnega deleža v segmentu specialne debele pločevine v Evropi.
Tudi v Štorah Steelu so glede na težke razmere na trgu s prvim polletjem zadovoljni, kot pravi Mačkošek pa so zaradi nižjih cen jeklenega odpadka in ligur tudi cene izdelkov nižje. Za tretje četrtletje so z naročili zadovoljni, za napovedi glede zadnjega pa je še prezgodaj.
