Jože Colarič, Krka: Tudi mi imamo trojko, a stroškov dela se ne dotika

Prvi človek Krke Jože Colarič v intervjuju o Krki, izvozu, bankirjih, slovenskemu gospodarstvu in zdravstvu.

pet, 20.12.2013, 12:00

Podjetniške zvezde

Intervju v tiskanem Delu objavljamo v soboto, 21. decembra, in sicer v snopiču Podjetniške zvezde. V tej posebni prilogi predstavljamo več uspešnih podjetij in posameznikov, ki z razvojem, inovacijami, dobrimi idejami, izvozom kljubujejo krizi.

V soboto, 21.  decembra, pa na Delovi spletni strani tudi zaganjamo infografiko, kjer so na enem mestu zbrani vsi prispevki iz rubrike Ime dneva.

Novo mesto – Trendi v novomeški Krki so obratnosorazmerni tistim, ki v povprečju prevladujejo v slovenskem gospodarstvu. Farmacevt povečuje prihodke in dobiček, po številu zaposlenih dosega rekorde v 59-letni zgodovini podjetja, gradi nove tovarne, zvišuje dividende za delničarje, nima težav s financiranjem.

Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič nerad govori o makroekonomskih razmerah v Sloveniji ter deli nasvete in zahteve vladi. Najraje svetuje, da je namesto tarnati treba delati s pametjo. Nujen je izvoz, ki bi po njegovem mnenju lahko pomagal napolniti tudi zdravstveno blagajno. Naš sogovornik se raje kot na gospodarske razmere osredotoča na uspehe in načrte Krke, ki več kot 92 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, ki niti za velike investicije ne najema posojil in ki svoje zaposlene plačuje s povprečno 2600 evri bruto.

Med njimi je tudi Krka. S 1. januarjem 2014 se bo začelo deseto leto, odkar na čelu novomeškega generika sedi Jože Colarič.

Kaj napovedujete slovenskemu gospodarstvu za prihodnje leto?

Težko govorim za celotno gospodarstvo, saj se osredotočam na Skupino Krka. Letos bomo ustvarili približno 1,2 milijarde evrov prihodkov, za prihodnje leto pa ambiciozno načrtujemo organsko rast in 1,245 milijarde evrov prihodkov. Čisti dobiček bo na ravni letošnjega, torej višji od lanskih 159 milijonov evrov. Število zaposlenih bomo letos povečali za sedem odstotkov, prihodnje leto pa predvidoma še za štiri odstotke. Pred 59 leti je bilo v Krki zaposlenih deset ljudi, konec oktobra smo prvič presegli 10.000 redno zaposlenih, skupaj z agencijskimi delavci pa nas je 10.700. To število se bo prihodnje leto povečalo na več kot 11.000. Zaposlujemo, ker rastemo in veliko vlagamo. Letos smo v zmogljivosti za proizvodnjo, zagotavljanje kakovosti, raziskave in razvoj ter posodobitev marketinško-prodajne mreže investirali 158 milijonov evrov, prihodnje leto bomo 164 milijonov evrov. Ob tem delničarjem zagotavljamo dividende. Do predlani smo imeli v strategiji določeno, da za dividende namenimo do 33 odstotkov dobička, odslej pa do 50 odstotkov tekočega letnega dobička skupine.

Skupina Krka je v prvih devetih mesecih prodala za 857,8 milijona evrov, to je pet odstotkov več kot lani. Izvoz se je povečal predvsem v vzhodno Evropo, v Rusijo za 29 odstotkov. Zakaj?

Rusov je 143 milijonov, imajo razmeroma malo generične industrije, za zdravila morajo pacienti plačevati iz lastnega žepa, pri čemer je njihova poraba še vedno precej majhna, a se njihova kupna moč veča. Edina težava tam je, da nismo edini, ki to vemo. Tja dere vsa konkurenca. A mi smo v Rusiji zadnjih 20 let rasli hitreje kot ves trg zaradi dobrega nabora izdelkov in zato, ker te znamo prodati. Med 10.000 zaposlenimi v Krki jih več kot 4000 dela v marketingu in prodaji.

V novi strategiji oblikujete novo Čezmorsko regijo, ki obsega Srednji in Daljni vzhod ter Ameriko. Kakšne cilje imate v teh delih sveta?

Naši tradicionalni trgi so od Vladivostoka do Lizbone. V Vladivostoku imamo podružnico, prav tako imamo družbo na Portugalskem, vmes pa živi milijarda ljudi. Vzhodni del tega teritorija nima razvite farmacevtske industrije, zahodni zdravstveni sistemi pa zaradi varčevanja bolj posegajo po kakovostnih, varnih in učinkovitih generikih. Z novim letom dodajamo novo regijo, saj je treba iti v svet bolj agresivno. Regija je razdeljena na Srednji vzhod z zelo zanimivimi državami, denimo Iranom in Irakom, Daljni vzhod ter Severno in Južno Ameriko. Na teh trgih ne bomo čez noč dosegli buma in ta regija ne bo ključna, saj je med Vladivostokom in Lizbono še ogromno priložnosti. Slovenska podjetja bi morala izvozne priložnosti iskati v realnih državah, ne pa iskati eksotičnih držav in riniti z glavo skozi zid, da bi v njih ustvarili kontakte.

Kaj svetujete državi, zbornicam in podjetjem pri prodoru na tuje trge?

Z izvozom naj se ukvarjajo nekaj petletk, da bodo imeli agresiven izvozni pristop. Izvažati moramo, vendar je treba vzeti pot pod noge. Krka plačuje učenje angleščine, ruščine, češčine, poljščine, en sodelavec se celo uči mongolsko. Države moraš namreč poznati, da lahko kakovostne izdelke prodaš. Pri tem se ne gre zanašati na pomoč lokalnih posrednikov. Oni niso karitativna organizacija. Z njimi boš sodeloval, kakor se boš sam izpogajal.

Zdi se, da veliko slovenskih podjetij pričakuje pomoč države.

Mislite materialno pomoč?

Materialno in tudi drugačno.

Pomagaj si sam, nihče drug ti ne bo. Če imam jaz težave, je nepošteno računati le na državno pomoč. Možnosti so namreč omejene. V zadnjih 25 letih smo zaspali na lovorikah in pozabili, da je treba delati veliko in z veliko znanja, tako da nas je veliko držav in gospodarstev srednje Evrope prehitelo. To ni bilo potrebno, še vedno bi lahko bili zastavonoše.

Kje smo zaspali?

Nismo se prilagodili novim razmeram, preveč smo se ukvarjali le z domačim trgom, nekatera podjetja so šla v dvomljive privatizacije. Od včeraj ni niti zadolževanje. Tudi Krka je imela v času nekdanje skupne države ogromno posojil, menda je občasno več namenjala za obresti kot za plače. Zdaj pa imamo zelo dobro likvidnost, ki nam jo marsikdo zavida in celo očita, da nismo dovolj vzvodeni.

Kdo to pravi?

Tisti, ki niso bili veliko v praksi. Jaz pa vem, kako je bilo, ko v Krki ni bilo denarja, ko, denimo, ni bilo konvertibilnih deviznih sredstev, dinarjev ali tolarjev. Vsa leta smo izboljševali likvidnost. Krka je zdaj redna plačnica in se trdo pogajamo za dobre pogoje pri dobaviteljih, tako da dosegamo bistveno boljše pogoje pri investiranju, nabavi surovin, kupovanju investicijske opreme v Sloveniji in tujini. To nam izredno pomaga tudi zadnji dve leti, ko znižujemo stroške. Tudi mi imamo svojo trojko, ki jo sestavljata dva sodelavca, za njima pa je ekipa ljudi. Gredo po metodi ABC, osredotočimo se na največje izdatke. Prihranki so precejšnji.

V podjetjih pri varčevanju večkrat najprej pogledajo stroške dela.

Stroškov dela nimajo kaj gledati, ampak nabavo surovin, repromateriala, propagandnih materialov, oglaševanje v medijih. Kot rečeno, Krka kupuje in gradi bistveno ceneje kot v preteklosti.

Kakšna je povprečna plača v Krki?

Povprečna plača je 2600 evrov bruto oziroma dve tretjini več kot v Sloveniji, minimalna pa 800 evrov neto. Ko so pred leti v Ljubljani mesece meditirali o minimalni plači, je uprava sprejela sklep o minimalni plači, zato da zaposlenim ni treba razmišljati o tem in da se posvečajo delu. Letošnja božičnica znaša 1257,64 evra, kar je dva odstotka več kot lani. Njena višina je opredeljena v pogodbi s sindikati, zato ni o tem nobenih vprašanj. Uprava pogleda pogodbo, sprejme sklep, jaz podpišem in stvar je končana. Ob doseganju ciljev dvakrat na leto izplačamo znesek za uspešnost, ki skupaj znese približno toliko kot ena plača. Od začetka krize izplačil nismo zmanjševali, saj bi dajali napačno sporočilo, zaposleni pa bi se ukvarjali z vprašanjem, zakaj znižanje. Treba je delati gospodarno in vse sile usmeriti v čim večjo prodajo.

Med desetimi najbolj prodajanimi Krkinimi zdravili na recept jih je osem namenjenih zdravljenju srčno-žilnih bolezni, dve pa želodčnim težavam. Kaj kaže ta struktura?

Krka je imela pred 30 leti v strukturi prodanih proizvodov 48 odstotkov antibiotikov – veliko prodanih antibiotikov je značilnost nerazvitih trgov – in 9,7 odstotka kardiopreparatov. Zdaj imamo 47 odstotkov kardiopreparatov, antibiotikov pa manj kot osem odstotkov. Krka je namreč razvijala izdelke, namenjene kroničnim obolenjem in preventivi, hkrati pa so se trgi spremenili. V preteklosti ni veliko ljudi skrbelo, ali imajo visok krvni tlak ali povišan holesterol. Zdaj je znanstveno dokazano, da zdravila podaljšujejo in izboljšujejo življenje. Večkrat nas vprašajo, ali prodamo več antidepresivov. Seveda jih prodamo več. Ampak ne zaradi krize. Včasih so ljudje takšne težave lajšali na primer z alkoholom ali jih sploh niso, danes pa gredo k zdravniku in dobijo antidepresive, ki imajo manj stranskih učinkov kot »domača zdravila«.

Krka zdaj vodi največjo investicijo v Sloveniji, 200 milijonov evrov vreden obrat v Novem mestu, v Krškem gradi tovarno za 85 milijonov evrov, v Rusiji kompleks za 135 milijonov evrov. Kako te investicije financirate?

Z lastnim denarjem.

Posojil ne jemljete?

Posojil ne potrebujemo. Ker investicij ne delamo čez noč, nam jih uspe ugodno financirati z denarnim tokom. Sicer pa so tako slovenske kot tuje banke pripravljene Krki takoj dati posojilo, saj imajo zagotovljeno vračilo. Ni težava dobiti kredit, ampak da ga moraš vrniti.

Ali vas bankirji kdaj prosijo, da pri njih najamete posojilo?

Prosijo ravno ne, nam pa ponujajo svoje produkte. Skupina ljudi nas pride prepričevat, kako super tarčo imajo za prevzem. Čeprav kmalu vidiš, da pri tem ni vse tako super. Nato pa pride druga skupina, ki bi dala posojilo za prevzem tarče, ki jo je ponujala prva skupina. To je dobro poslušati, iz tega se marsikaj lahko naučiš, a kupiš le tisto idejo, ki je izvedljiva in bo Krki koristila, ne pa da bi zaradi nje zašla v težave.

Tomaž Gantar je ob odstopu z ministrskega položaja opozoril na korupcijo v zdravstvu. Ali Krka kot velik farmacevt te nepravilnosti občuti?

Za nas je slovenski trg razmeroma majhen in imamo zelo malo bolnišnične prodaje. Kaj je z izjavo mislil, pa sam ve.

Morda tudi to, da se zdravnikom za kupovanje nekaterih zdravil in opreme ponuja dobro plačana predavanja.

Zdravstveni sistem ima veliko rezerv, najbolj preprosto pa se je ukvarjati z zdravili, na primer z zniževanjem cen. Pravijo, da ima Krka dobiček, zdravstveni sistem pa izgubo. Krka ima dobiček, ker izvaža. Pa naj zdravstvo gre v izvoz in tako zasluži. Saj lahko izvažajo storitve; naj dobijo paciente od Vladivostoka do Lizbone. Krka je uspešna zaradi kakovostnih, varnih in učinkovitih izdelkov. Tudi slovensko zdravstvo je na izredno visoki ravni v primerjavi z drugimi zdravstvenimi sistemi kjer koli med Vladivostokom in Lizbono, tudi na zahodu.

Na začetku ste predstavili načrte Krke. Kakšna perspektiva pa je za državo?

Mi v Krki in jaz, Jože Colarič, bomo naredili vse, da bo Krka imela dober rezultat. Z dobrim poslovanjem bom nekaj prispeval tudi tej državi, ki je moja država. Če bomo dobro delali, bomo naredili nekaj zase, za podjetje, in če nam bo šlo dobro, bomo plačali davek.

Koliko davka plača Krka?

Leta 2011 smo plačali 30 milijonov davka od dobička, lani 20 milijonov evrov, z drugimi dajatvami, prispevki, dohodninami in tako dalje pa vsako leto več kot 105 milijonov evrov.

Prihaja nov nepremičninski davek.

Zaradi tega večjih sprememb ne bo. Če bi mi tožili zaradi nepremičninskega davka kot nekateri drugi, bi nam zmanjkalo časa delati tisto, kjer lahko bistveno več zaslužimo kot bi izgubili pri davku na nepremičnine.

Vendar gospodarstveniki čedalje večkrat opozarjajo, da država sprejema dodatne obremenitve, namesto da bi olajšala poslovno okolje.

To je za marsikatero podjetje res. Mi verjamemo, da lahko več kot z varčevanjem naredimo z novimi izdelki. Nekatera podjetja, ki so malo nad vodo, lahko vsaka obremenitev vrže s tira. To se predvsem odraža v diskusijah na zbornicah in združenjih, kjer se porajajo tudi različne zahteve.

Kaj predlagate vladi, da potegne voz iz blata?

Vsi moramo kombinirati znanje z delom. To pomeni stalno izobraževanje, od informatike, tujih jezikov do poznavanja svoje stroke. Delo mora biti intenzivno, ne pa med njim dopustovati. Treba je delati, in to s pametjo. To velja za vse nas: zame, za našega varnostnika, za Novo mesto, za Ljubljano ...

Prijavi sovražni govor