Tiskane izdaje
Ljubljana – Na jutrišnji skupščini Nove Ljubljanske banke bosta glavni točki zamenjava članov nadzornega sveta in dokapitalizacija s CoCo obveznicami. Skupščina bo očitno minila po volji vlade in ne AUKN. To omogoča sprejeti odlok o upravljanju kapitalske naložbe države v NLB.
Na mizi delničarjev bo predlog, da skupščina odpokliče dosedanje slovenske člane nadzornega sveta Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina in nato za štiri leta imenuje nove člane nadzornega sveta.
Glede imen morebitnih novih nadzornikov NLB se križajo interesi vsaj treh struj: na eni strani so pogledi AUKN, ki v danem razmerju sil verjetno postajajo brezpredmetni, na drugi strani pa po naših podatkih o sestavi in obsegu nadzornega sveta NLB ni enotnosti tudi v vladi oziroma predvsem v obeh ključnih strankah: Državljanski listi, ki ji pripada minister za finance Janez Šušteršič in pa v SDS premierja Janeza Janše.
Imena morebitnih novih državnih nadzornikov NLB so tako tokrat precej bolj »varovana«, kot je bila praksa v preteklosti.
»CoCo obveznice odganjajo zasebne vlagatelje«
»Upam, da se bo država uskladila med sabo in podprla predloge, ki jih je dalo ministrstvo za finance. Torej, da bo skupščina potrdila dokapitalizacijo banke preko CoCo obveznic in da bodo prišli v nadzorni svet ljudje, ki si jih želijo na ministrstvu.
Ne eno ne drugo zame sicer ni idealna rešitev, po drugi strani pa je položaj, da se država ne more odločiti in se prepira sama s sabo, še veliko slabši,« je za Delo svoja pričakovanja pred skupščino NLB pokomentiral finančni strokovnjak Simon Mastnak.
Ob tem pa kritično poudarja, da je rešitev s CoCo obveznicami, ki so namenjene zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke do 30. junija, »neko nadaljevanje metanja peska v oči in nepriznavanje, v kako resnih težavah je banka.
Po mojem je edina prava pot, da država banki pomaga tako, da slaba sredstva izvzame iz bilance banke in jih sama rešuje. Če pa bodo ostala v bilanci NLB, je to vreča brez dna in bo tudi z zdajšnjim skrbnim pregledom zelo težko oceniti, kakšne slabe terjatve se še lahko najdejo v bilancah.
Do takrat pa noben zasebni kapital ne bo prišel blizu, saj CoCo obveznice še dodatno odganjajo zasebne vlagatelje. Zato zadnje čase ta inštrument ni tako popularen, kot je bil v začetku krize,« poudarja Mastnak.
Kovač: O nadzornikih po kavbojsko
»Zamenjava nadzornega sveta NLB se bo očitno spet zgodila po znanem vzorcu in bo najbrž pripeljala do podobnih rezultatov, kot smo jim bili priča doslej,« meni ekonomist Bogomir Kovač, sicer predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta prejšnje vlade.
»Če bi hoteli delovati resno, bi morali najprej obvrednotiti dozdajšnje delo nadzornega sveta. Pri banki, kot je NLB, bi potrebovali temeljne postulate korporativnega upravljanja, kot so v Sloveniji že vpeljani, zlasti v večjih družbah.
Presenetljivo je, da bomo spet vpeljali nekakšno 'kavbojsko' določanje nadzornega sveta. Na skupščini se tako morda lahko zgodi karkoli, tudi s preglasovanjem. Skupščine najpomembnejših družb v zadnjem mesecu, dveh (NKBM, Telekom) so pokazale, da gre trenutno še za medsebojni boj med vlado in AUKN in še dvema državnima skladoma.
Očitno gre za politični razcep in nespoštovanje temeljnih vrednostnih usmeritev korporativnega upravljanja. Očitno se bodo stvari odvijale na skupščini s preglasovanjem ali pa s kompromisi tik pred zdajci,« opozarja Kovač.
KBC v Ljubljani
Tudi Kovač meni, da so CoCo obveznice za dokapitalizacijo NLB »izrazito problematičen inštrument. Njegova največja prednost je, da rešimo en problem, zahtevano kapitalsko ustreznost banke, do 30. junija letos.
Ta cilj glede kakovosti kapitala je dosežen, glede vseh drugih stvari pa velja, da bi morali ta inštrument čim prej umakniti in ga zamenjati z drugimi oblikami dokapitalizacije, saj je relativno slaba rešitev.«
Vsi deležniki v NLB so v veliki zamudi, ni dogovora, ki bi bil pravočasen glede na potrebe banke, in zato se kondicija banke poslabšuje. V zadnjih dveh, treh letih je doživela medijski pogrom, zato je še dobro, da obstaja tako, kakor pač obstaja, še poudarja Kovač.
Delničarji se bodo na skupščini sicer seznanili tudi s poslovanjem NLB, ki je lani dosegla dobrih 233 milijonov evrov izgube in naj bi jo pri sestavi računovodskih izkazov po enem od skupščinskih sklepov pokrila v breme rezerv iz dobička.
Po naših virih se je zadnje dni v Ljubljani mudila tudi delegacija KBC: pogajanja z belgijsko solastnico očitno še potekajo.
