Tiskane izdaje
Najbolj problematično je, da se menjave dogajajo, ne da bi v SDH pojasnili razloge. V ozadju sta najbrž dva razloga: v NLB se izvajajo forenzični pregledi nekaterih preteklih poslov in mogoče je, da se je Medja komu zameril. Pomembnejši razlog je privatizacija. SDH oziroma tisti, ki nanj odločilno vplivajo, pa hočejo imeti popoln nadzor nad tem.
Odstop je bil izsiljen, sporočilo SDH je bilo jasno. Argumentov, zakaj Medja ni več pravi, niso razkrili. GZS bo zahtevala, da SDH opredeli jasna merila za merjenje uspešnosti in učinkovitosti vodstev vseh podjetij v njeni lasti. To pričakujemo, ker smo v preteklosti, ko je politika nastavljala svoje kadre v banko, sistem že reševali z davkoplačevalskim denarjem in na račun konkurenčnosti države.
Do skupščine NLB dogajanja v banki na Slovenskem državnem holdingu (SDH) ne bodo komentirali, so sporočili iz službe za komuniciranje na SDH.
Če Janko Medja ne bi banke zapustil sam, bi ga verjetno spremenjeni nadzorni svet razrešil. Nadzor nad banko je namreč zanimiv z več vidikov. Vodstvo NLB ima nadzor, komu se bodo prodajale terjatve do propadlih slovenskih zgodb in balkanskih poslov. Znano je, da NLB išče vlagatelje za 800 milijonov evrov problematičnih terjatev.
Poleg tega uprava NLB po več državnih milijardnih dokapitalizacijah vodi zelo likvidno banko, ki torej lahko veliko denarja nameni za kredite. Banka je lahko orodje v rokah odločevalcev, kako dobiti ali ohraniti vpliv nad podjetjem, tudi zato ker je podeljevanje državnih pomoči zaradi evropskih pravil zelo omejeno. Spomnimo na pozive ministra za gospodarstvo, naj banke kreditirajo – zdaj propadli – Peko.
Interes odločevalcev za kadrovske menjave na vrhu NLB pa lahko razumemo tudi zaradi privatizacije banke; največja slovenska banka mora namreč biti prihodnje leto prodana.
Kaj dobi zmagovalec v NLB:
Medja: Cilje smo dosegli
»Banko zapuščam v stabilni poziciji, z odličnimi rezultati in dobrimi trendi,« je dejal Medja in dodal: »Ob prihodu v banko sem navedel več ciljev, in sicer da hočemo prečistiti kreditni portfelj, izboljšati poslovne rezultate ter vrniti ugled in zaupanje strank ter ponos zaposlenim. V dobrih treh letih je NLB te cilje dosegla.«
Največja slovenska banka bo, kot kaže, lansko poslovanje končala z dobičkom, napoveduje viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Poudarja, da ima banka zelo velik delež nedonosnih terjatev, a je tudi pri tem naredila velik napredek. »Njeno poslovanje se stabilizira, videti je solidno, se izboljšuje, so pa področja, kot je, recimo, upravljanje nedonosnih terjatev, kjer bodo morali še povečati svoje aktivnosti in cilje, tako kot veliko drugih bank. NLB je, tako kot NKBM, med bankami, ki imajo največji delež slabih terjatev v sistemu in bo seveda morala biti veliko bolj aktivna. V Banki Slovenije smo računali, da bo država podprla sistemsko rešitev za vse slabe terjatve, še posebno ker ima v lasti obe sistemski banki, a tega ni storila. Uprava banke bo zato morala narediti drugačne načrte. Naša nadzorniška ocena poslovanja NLB kot celote ni negativna, lahko sicer zahtevamo kakšno izboljšavo, a vse v okviru rednih nadzorniških aktivnosti. Je pa neposredni nadzornik banke ECB in nadzor izvajamo skupaj,« viceguvernerka še odgovarja na vprašanje o poslovanju NLB.
NLB je po naših neuradnih in nerevidiranih podatkih lani ustvarila za približno 90 milijonov dobička po davkih oziroma 30 milijonov evrov več kot predlani. Delež slabih posojil se zmanjšuje – lani septembra je na ravni skupine dosegal 22,2 odstotka –, a je še vedno precej višji od povprečja celotnega slovenskega bančnega sistema, ki je pri desetih odstotkih. Bilance banke namreč bremenijo posojila iz balkanskih poslov, ki se niso prenašale na DUTB. Po drugi strani pa je za približno 70 odstotkov slabih posojil NLB že oblikovala slabitve in rezervacije, zato večjih izgub zaradi tega ni mogoče pričakovati. Poleg tega je banka več dolžnikov, do katerih je imela slaba posojila, prestrukturirala, a se morajo njihova posojila zaradi bančnih pravil knjižiti kot slaba še eno leto po tem, ko se že začnejo odplačevati. Zato je v prihodnje mogoče pričakovati zniževanje deleža slabih posojil, k temu pa bo pripomogla tudi prodaja slabih terjatev.
Že večkrat na tnalu
Zamenjava Janka Medja se je sicer omenjala že večkrat v času njegovega mandata. Pred natanko enim letom je na vprašanje za Sobotno prilogo, ali spet čuti pritiske za zamenjavo, odgovoril: »Gotovo nas nekateri želijo zamenjati. To je res. Najbolj nas želijo zamenjati tisti, ki se hočejo izogniti odgovornosti za preteklost. Druga skupina so tisti, ki hočejo v velikih domačih institucijah, kot je tudi NLB, izvajati oblast za svoje interese. Najdeš tudi katerega, ki nas želi zamenjati zaradi nerazumevanja, kaj je dobro bančništvo.«
