Tiskane izdaje
Murska Sobota – Boštjan Flegar je bil deset let menedžer v nekaterih slovenskih podjetjih, pred dobrim letom dni pa je svoj do takrat polprofesionalni hobi razvil v podjetje Bluecam in odtlej se ukvarja predvsem z videoprodukcijo.
Svoje sanje mu je uspelo uresničiti tudi s pomočjo Pomurskega tehnološkega parka, nekakšne valilnice novih podjetij v regiji.
Flegar je prvič vzpostavil stik s Pomurskim tehnološkim parkom povsem naključno, ko je v njihove prostore prišel na razgovor pred dodelitvijo samozaposlitvene subvencije zavoda za zaposlovanje.
Zdaj ima pod ugodnimi pogoji že približno leto v najemu eno od njihovih pisarn, občasno uporablja njihove storitve ali nasvete, še največ pa mu pomeni to, da je na istem hodniku več njemu podobnih novih podjetnikov, prek katerih si je začel ustvarjati svojo mrežo povezav.
Vsekakor se bo Boštjan Flegar s svojim Bluecamom udeležil letošnjega tekmovanja za slovenski Start:up leta 2014, prek tega tekmovanja pa bo verjetno poskušal dobiti tudi prve točke za pridobitev podjetniške subvencije Slovenskega podjetniškega sklada.
Tekmovanja se bo udeležilo še vsaj približno dvajset novih pomurskih podjetij, ki so obiskala ponedeljkove predstavitve pobude Start:up Slovenija v Murski Soboti in od letos bo tem in takšnim podjetjem, ki bodo hotela sodelovati v tem tekmovanju in ki bodo nasploh hotela pomoč pri svojem zagonu, precej lažje, saj je Pomurski tehnološki park (PTP) postal del vseslovenske pobude Start:up Slovenija.
Svoji dosedanji ponudbi za nastajajoča in razvijajoča se podjetja so v PTP tako dodali še brezplačni prostor za sodelovanje in razvijanje novih podjetniških idej, možnost brezplačnega pettedenskega usposabljanja Masters for Start:ups, delavnice o uporabi novih tehnologij, brezplačno mentorstvo za nastajajoča podjetja in mreženje.
Za razvoj in zagon
Po besedah vodje start-up centra v Pomurskem tehnološkem parku Marjetke Jakob bo subvencije lahko dobilo približno 25 novih podjetij, mlajših od 18 mesecev ali celo še neustanovljenih.
V dveh zaporednih letih bodo ta podjetja, ki se bodo izkazala z najobetavnejšim in razvojno naravnanim poslovnim načrtom in idejo, za razvoj in zagon lahko dobila po 30.000 evrov in zanimanja bo gotovo veliko, čeprav v Pomurju visokotehnoloških podjetij ali takšnih z veliko znanja ne nastaja veliko.
»A vprašanje je, kaj je za državo ali okolje bolj koristno: ali podjetnik s področja informacijskih tehnologij, ki se pogosto odseli v razvitejše dele Slovenije ali celo v tujino, ali čistilni servis, ki po dveh letih obstoja zaposluje pet ljudi in plačuje tudi temu primerno veliko davščin in prispevkov,« pravi Jakobova.
Po njenem mnenju pa je na področju nastajanja novih podjetij Pomurje in Podravje v posebnem položaju v primerjavi s preostalo Slovenijo, saj je v zadnjem času tu mogoče čutiti vpliv močno konkurenčne sosede Avstrije.
Po eni strani si veliko brezposelnih iz teh krajev najde zaposlitev pri sosedih, po drugi strani pa veliko ugodnejši pogoji, nižje cene podjetniške infrastrukture in prožnejša zakonodaja v Avstrijo zvabijo marsikaterega podjetnejšega Slovenca, ki svojo podjetniško idejo pod ugodnejšimi pogoji in v bolj zdravem gospodarskem okolju raje uresničijo tam kot pri nas.
