Kaj ostane Cimosu, če dve banki oklevata

Koper – Še včeraj nam pri dveh največjih (državnih) bankah in upnicah (DUTB in banka SID) ni uspelo izvedeti, kakšno odločitev bodo sprejeli.

Če bi samo v dveh državnih bankah privolili v konverzijo terjatev, bi s tem izpolnili enega izmed pogojev za odpravo insolventnosti družbe. DUTB bi lahko konvertirala za približno 65 milijonov, banka SID pa 68 milijonov evrov terjatev. To je več od zahtevanih minimalnih 112 milijonov evrov. Seveda bi bilo veliko bolje, če bi se s konverzijami pridružile še druge banke in bi se čim bolj približale največji možni spremembi terjatev v znesku 186 milijonov evrov, saj bi tako ostalo manj kot za 170 milijonov dolga.

Po nekaterih neuradnih informacijah sklepamo, da bi se slabi banki in banki SID lahko (teoretično) pridružila tudi NKBM in morda še katera banka upnica. Konverzijam bi se lahko pridružila tudi država, ki ima do Cimosa za 35 milijonov evrov terjatev, vendar ima ta izgovor, saj že od novembra lani čaka odgovor evropske komisije, ali je pomoč slovenskemu proizvajalcu avtomobilskih delov v skladu s pravili EU o državni pomoči, da torej njenih 35 milijonov evrov Cimosu ni bila nedovoljena pomoč. Da je bil ta denar namenjen prestrukturiranju družbe (umik z nekaterih trgov) in za dolgoročno poslovno vzdržnost družbe, brez nadaljnje državne podpore. Če bi (ko bodo) v Sloveniji dobili opravljeno evropsko revizijo omenjenega dolga, bi država s konverzijo dodatno pomagala reševati pretirano zadolženost Cimosa.

V Cimosu smo včeraj izvedeli, da niti danes (do polnoči) še ne bo jasno, kako in kaj je s konverzijami terjatev. Tako zapleteni so postopki. Nenavadno pri teh postopkih pa je, da sama konverzija terjatev sicer rešuje trenutno insolventnost družbe, ne rešuje pa družbe v celoti. Poleg konverzije terjatev bi se morali vsi deležniki dogovoriti še o načinu odplačevanja preostalega dolga. Tega bi lahko v najslabšem primeru ostalo za več kot 200 milijonov evrov.

V medijih smo večkrat omenjali možnost, da bi polovico tega zneska Cimos začel odplačevati takoj po tem, ko bi uredil zadolženost, preostalo polovico pa po daljšem moratoriju. Poleg odplačevanja preostalega dolga pa ostanejo še drugi ukrepi: zmanjšanje števila zaposlenih, racionalizacija poslovanja, ureditev Cimosovih terjatev do kupcev, dogovor z dobavitelji o odpisu določenega dela (deset odstotkov) terjatev, enoletni zamik zdavnaj zapadlih plačil itd. Konverzija terjatev bank upnic je smiselna, če sočasno ali vsaj v kratkem času podpišejo celovit program prestrukturiranja družbe.

V koprskem podjetju predvidevajo, da bodo tudi v primeru današnje uspešne konverzije terjatev formalnosti za sanacijo, izdajo novih delnic in druge obveznosti urejali še več tednov. Veliko bolj zaskrbljeni pa bodo, če zastavljena konverzija terjatev ne bo uspešna. V tem primeru ostane plan B, po katerem Cimos lahko predlaga še postopek prisilne poravnave, a o njem v družbi doslej niti niso resno razmišljali. Če bi uvedli prisilno poravnavo, še posebej pa – stečaj, bi bile negativne posledice za slovensko gospodarstvo izjemno visoke in bi jih lahko računali v znesku, ki presega milijardo evrov in več, so zatrdili poznavalci. Prav zato ni jasno, zakaj so morale banke upnice čakati na zadnji dan, da se (kot v »čebeljem panju«, kot pravijo v DUTB) v zadnjih minutah odločajo o usodi družbe in s tem tudi o usodi svojih terjatev.