Kako bi politika reševala Mercator, tokrat skupaj s Tušem

Preverili smo nove zamisli politike za reševanje Mercatorja. Ali so izvedljive in ali se jih je treba bati?
Objavljeno
07. september 2017 21.41
Su. K., J. B., K. S., N. M.
Su. K., J. B., K. S., N. M.

Ljubljana – Cerarjeva vlada ima nov načrt, kako poiskati boljšega lastnika za Mercator in ga tako odpeljati iz prezadolženega Agrokorja, nato pa ga povezati s Tušem. To je zelo tvegana operacija z veliko nerešenimi vprašanji, so si edini bančniki, dobavitelji in drugi poznavalci trgovine.

Poslovna javnost celotne jugovzhodne Evrope s strahom pričakuje izsledke posebne revizije nekdanjega hrvaškega giganta Agrokorja, ki bo predvidoma končana v prihodnjih nekaj tednih. Takrat bo prvič znano, koliko je sploh vredno premoženje enega največjih podjetij v regiji ter kolikšna je v resnici zadolženost Agrokorja in vseh družb v njegovi lasti.

V poslovni javnosti krožijo informacije o tem, kako so si v vladi Mira Cerarja zamislili scenarij za reševanje Mercatorja iz objema nasedlega večinskega lastnika Agrokorja. Neuradno smo izvedeli, da politika čaka na priložnost, da sproži zahtevo po izredni reviziji poslovanja Mercatorja, ki bo ugotovila potrebo po dodatnem kapitalu. K dokapitalizaciji bi povabila tuje finančne sklade. V poznejši fazi bi po odkupu bančnih terjatev do Tuša dva trgovca povezali na tak način, da bi čim lažje dosegali potrebne sinergije na vse zahtevnejšem trgu.

Kdo bo dal denar?

Po naših informacijah iz virov blizu vladi so si za pomoč pri izvedbi tvegane operacije že izbrali zasebni finančni sklad AnaCap. Sklad, ki se osredotoča predvsem na naložbe v evropski finančni sektor, je pred nekaj dnevi od banke Barclays kupil skupino bančnih podružnic v Franciji. Sklad je bil ustanovljen leta 2005, upravlja 3,2 milijarde evrov, med vlagatelji, ki so jih pritegnili, pa so tudi Goldman Sachs, Honeywell in Allianz.

Po drugi strani pa dobro obveščeni viri iz vrst finančnikov trdijo, da se AnaCap zanima samo za nakup Tuša. Preostalo pa so pobožne želje, predvsem politike. »Dejstvo namreč je, da AnaCap nima dovolj finančnih sredstev za Mercator, za Tuš pa so pripravljeni dati premalo, tako je zelo verjetno, da iz vse zgodbe ne bo nič,« ocenjuje eden od sogovornikov iz finančnih krogov.

Poslovanje Mercatorja in Tuša. Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

Tušu se izteka čas

V Tušu je v teh razmerah le še malo možnosti, da bi se izognili stečaju – če ne bo prodan, je ta zelo verjeten. Tretje možnosti sogovorniki iz vrst bank upnic Tuša skoraj ne vidijo več. Banke so pričakovale, da bo sklad za terjatve Tuša ponudil okoli 40 odstotkov vrednosti terjatev, sklad AnaCap pa je ponudil nekaj odstotnih točk manj, torej malo več kot 30 odstotkov.

Rok za odločitev o prodaji terjatev do Tuša bo potekel konec meseca. Skupina Tuš, ki je konec lanskega leta imela 3195 zaposlenih, je lani ustvarila 510 milijonov evrov prihodkov, dobiček leta 2016 je znašal 4,8 milijona evrov, medtem ko je leta 2015 ustvaril dobre štiri milijone izgube. Kratkoročne poslovne obveznosti Tuša do dobaviteljev znašajo po pred kratkim objavljenem letnem poročilu 109 milijonov evrov, holding jih je torej lani zmanjšal za manj kot milijon, v podjetju pa se hvalijo, da so med letoma 2011 in 2017 odplačali za 300 milijonov evrov glavnice in obresti.

Informacije, da naj bi v vrsti za nakup Tuša stal še kateri drug sklad, so naši sogovorniki iz finančne industrije zavrnili. Čeprav konkurence ne komentirajo, so nam v Mercatorju priznali, da so podrobno analizirali vse svoje tekmece in njihov položaj na trgu, zato natančno vedo, katere od 98 Tuševih trgovin bi lahko bile zanje zanimive oziroma katere od Tuševih trgovin bi jim lahko prinesle največje sinergijske učinke.

Kaj o Mercatušu pravijo banke upnice?

Banke v zasebni lasti z zamislijo politike o reševanju trgovskih polic niso seznanjene. Bančniki sicer ocenjujejo, da so tako v Mercatorju kot tudi v Tušu te že preveč vpletene. Poleg tega bi morali dobiti od 50 do 100 milijonov evrov obratnega kapitala, ki jih v sedanjih razmerah ne bo dala nobena od bank. O tej temi noben od bančnikov sicer noče uradno govoriti, eden od njih pa nam je slikovito opisal, kaj se bo zgodilo, če politika ne bo odstopila od svoje zamisli za reševanje Mercatorja in Tuša pod isto streho: »Iz enega problema in enega pol problema bi s tem naredili samo eno veliko 'štalo'.«

Tržni deleži trgovin. Infografika: Delo

Minister Počivalšek je poskusil tudi z zadrugami

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki sicer ne skriva, kako zelo je vpleten v reševanje Mercatorja, zadnjega od scenarijev noče komentirati. Spomnimo, da je že na začetku lanskega leta razmišljal, da bi poskušal Tuš rešiti s pretvorbami v potrošniško zadrugo, vendar se ta zamisel nato ni uresničila.

Ali bo nova zamisel o posegu države v reševanje Mercatorja – prva poteza je bilo že sprejetje zakona o izredni upravi v Mercatorju, tako imenovani lex Agrokor – prepričala podjetja? Prvi odzivi kažejo, da velikega razumevanja med podjetniki ni mogoče pričakovati. Izidor Krivec, ki vodi Celjske mesnine in odbor slovenskih dobaviteljev Agrokorju, s scenariji politike za reševanje Mercatorja ni bil seznanjen. »Vprašanje je, koliko se politika sploh lahko vpleta v to zadevo in kakšna je njena moč. Zdi pa se mi, da je tak poseg zelo težko izvedljiv. Zelo pomembno vprašanje je, kdo bi dal denar in drugo, kako bi tak poseg lahko izvedli, ne da bi kršili evropska pravila,« se sprašuje Krivec.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar načelno ne vidi težav na vsebinski ravni v tem, da se država vključi v reševanje Mercatorja kot sistemske družbe, skrbi pa ga izvedba tega posega na operativni ravni. »Če obstaja upanje, da bo država takšno reševanje izvedla in se iz podjetja umaknila z dobičkom, kot se dogaja v tujini, denimo na Nizozemskem in v ZDA, je sanacija utemeljena. Težava pa je, če se kot država tega lotimo na nekompetenten način in v podjetju obtičimo brez možnosti, da bi iz njega kdaj izstopili,« svari Kuhar.

Ramljak zastavlja vse po vrsti, kdaj bo trčil ob upnike?

Krivec, ki je s Celjskimi mesninami velik dobavitelj Mercatorja, sprememb v poslovnih odnosih z največjim slovenskim trgovcem ne zaznava. Plačila so po njegovih zagotovilih v skladu z dogovori.

Toda bolj kot stanje v Mercatorju vse njegove partnerje skrbi stanje pri njegovem večinskem lastniku Agrokorju. Da je to zelo zapleteno in kritično, dokazuje tudi nedavna objava podjetij iz Agrokorjevega konzorcija, ki so zagrebški borzi ta teden sporočila, kaj vse od svojega premoženja so zastavila kot jamstvo za 480 milijonov evrov posojila.

Jamnica, Zvijezda, Belje in Ledo so za posojilo svojemu nasedlemu lastniku jamčile s premoženjem, ki je pod hipoteko od 1. septembra. Upravne stavbe, skladišča, polnilnice, pašnike, vinograde in polja, vse to so Agrokorjeve družbe zastavile za posojilo, ki naj bi veljalo za rešilno bilko konzorcija. Spomnimo, med zadnjimi posojilodajalci in največji posojilodajalci hrvaške skupine je ruska državna banka Sberbank, ta hrvaški način reševanja podjetja izpodbija na sodiščih kot nedovoljen poseg v zasebno lastnino.

Infografika: Delo

Vladni mož v Mercatorju ni zaznal izčrpavanja

Izredni član uprave Mercatorja Gregor Planteu je včeraj predstavil prvo trimesečno poročilo o poslovanju Mercatorja. V prvem trimesečju po sprejetju posebnega zakona za zaščito Mercatorja je ta deloval skladno z določili zakona. Izčrpavanja, ki bi ga izvajal njegov večinski lastnik Agrokor ali z njim povezane osebe, ni bilo, je zagotovil Planteu. 

Gregor Planteu, izredni član uprave Mercatorja. Foto: Blaž Samec/Delo

Poročilo se nanaša le na posle Mercatorja s svojim insolventnim večinskim lastnikom in ne na celotno skupino Mercator. Vanj so vključeni vsakodnevni posli z Agrokorjem in družbami v njegovi skupini, ki se nanašajo na nabavo in prodajo trgovskega blaga, financiranje, nepremičnine, marketinške storitve, storitve informatike ter storitve v zvezi s kartico Pika.

Po Planteuovi oceni je lex Mercator dosegel svoj namen in deluje preventivno na poslovanje družbe. V postopku izredne uprave je Mercator do Agrokorja in njegovih družb prijavil 8,4 milijona evrov terjatev, ki se nanašajo na obdobje do 9. aprila letos.

Konec lanskega leta je Mercator imel za 9,5 milijona evrov terjatev do lastnika in z njim povezanih družb, konec julija pa so znašale dobrih osem milijonov evrov. Obveznosti Mercatorja do Agrokorja so se opazno povečale od konca lanskega leta do konca julija, in sicer na slabih 11 milijonov evrov z dobrih petih milijonov evrov konec lanskega leta. Rast je izraz povečanih nabav izdelkov, ki se najbolj prodajajo v spomladanski in poletni sezoni.

Kaj si o tvegani ideji mislijo menedžerji

Peter Polanič, predsednik uprave Panvite

Foto: Leon Vidic/Delo

»Ni mi jasno, kako nekdo tretji lahko kar dokapitalizira nekaj, kar ni njegovo. Vprašanje je tudi, kje bodo našli ves denar, potreben za takšno operacijo, ki po mojem mnenju niti približno ni preprosta in predvsem ni brez velikih tveganj.«

 

Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Iz spoštovanja do konkurence tekmecev ne komentiram, rad bi ohranil odnose z njimi na visoki ravni. Kot državljan bi politiko rad spomnil, da se državni posegi v gospodarstvo zelo redko dobro končajo. To nas uči ne tako oddaljena zgodovina. Dejavnikov tveganja in »čejev«, na katere nihče nima odgovora, je veliko. Predvsem pa si želim, da politike v tej zgodbi ne zanesejo čustva v rivalstvu s Hrvaško.«

 

Aleš Kuhar, agrarni ekonomist

Foto: Leon Vidic/Delo

»Pri trgovcih se mi, poleg iskanja stabilnega lastnika, zdi ključni izziv okrepiti vodenje teh družb v tako zaostreni konkurenci. O morebitnem povezovanju Tuša in Mercatorja, če je to z vidika konkurence možno, pa je treba vedeti, da ima Tuš velike težave s poslovnim modelom, Mercator pa je skupaj s svojim lastnikom, Agrokorjem, v intenzivni negi. Povezovanje takih dveh družb bi bilo zelo zahtevno in tvegano.«