Tiskane izdaje
Trbovlje – V edinem še aktivnem slovenskem rjavem premogovniku Rudniku Trbovlje–Hrastnik (RTH) – od 1. januarja ima status podjetja v zapiranju – so na stanovski praznik 3. julij letos poleg vabila sindikata na tradicionalno srečanje dočakali tudi razpis za vodilni mesti v podjetju. Ali bo RTH v bodoče še vedno potreboval tudi 300 rudarjev, ne ve nihče.
Sodeč po razpisu bo RTH v zapiranju očitno vsaj še naslednja štiri leta potreboval vodilno ekipo. Sedanji prvi mož Aleš Berger je na vprašanje, ali bo znova kandidiral, odgovoril, da se še odloča. Za to ima tri tedne časa, pogoje pa glede na to, da je bil leta 2009 po daljši prekinitivi že v drugo imenovan na to mesto, tudi izpolnjuje. Mandat mu poteče sredi septembra.
Da se bo zagotovo prijavil v vodilno ekipo RTH, je za Delo potrdil tudi Franc Stošicki, bivši direktor, zdaj likvidacijski upravitelj Rudnika Zagorje, ki so ga začeli uradno zapirati leta 1996, postopek likvidacije pa razglasili leta 2009. Kakor je dejal, je likvidacija praktično končana. Rudnik Zagorje nima nobenih finančnih obveznosti več, pridobiti mora le še izbrisno odločbo o pridobivalnem prostoru in »žig« sodišča o izbrisu.
Usoda preostalih skoraj 300 delovnih mest v RTH je v rokah države oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki se je zavezalo, da do 15. julija sprejme odločitev, ali naj se rudarjenje v Zasavju nadaljuje v sloju Brnica, s čimer bi delo po sedanjih ocenah obdržalo sto rudarjev, ali jame do leta 2020 zapreti in družbo likvidirati – torej ponoviti vzorec iz zagorskega rudnika.
Direktor RTH Berger, ki se je na vabilo države skupaj s prvim sindikalistom RTH Antonom Liscem udeležil ekonomsko–socialnega sveta, pravi, da se zadeve z Brnico premikajo in da je to dobrodošla vest njegovim ljudem. Posebna komisija, ki je z delom začela pred dvema tednoma, bo prihodnji torek sporočila, ali so zapiranje RTH in sanacija površin doslej potekali v skladu s tehnično dokumentacijo; ali torej RTH lahko izdajo odločbo o prenehanju pravic in obveznosti na sedanjem pridobivalnem območju. S tem bo izpolnjen pogoj, da za pravico na območju Brnice zaprosi drug subjekt.
Aleš Berger pravi, da bo moral to storiti potencialni investitor v Brnico. V igri zanj je še zmeraj trboveljska Termoelektrarna (TET). Če ta pristane v lasti ruskega mogotca Olega Burlakova – neuradno naj bi odločitev Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE) sporočil do 15. julija –, bo za dovoljenje oziroma za koncesijo v Brnici zaprosil novi lastnik oziroma v njegovem imenu TET. Berger meni, da pri Burlakovu ne bodo naleteli na zadržke, saj bi v primeru vstopa v Brnico energent lahko pridobival po ugodni ceni 2,6 evra za gigadžul, kar je zaradi visokih transportnih stroškov vsaj evro manj od cene premoga iz njegovega rudnika v Lješljanih.
