Kakšna so poslovna pričakovanja? Še večja kriza, a pogled bo usmerjen v tujino.

Podjetniške zvezde: nekaj slovenskih direktorjev in direktorico smo povprašali o pričakovanjih pred letom 2014?

Objavljeno
23. december 2013 14.07
18.12.2012 Ljubljana, Slovenija. Giancarlo Miranda, predsednik uprave Banke Koper.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Gospodarska redakcija
Gospodarska redakcija
Stojan Petrič, Kolektor

Ekonomski položaj v Sloveniji je primeren razmeram v svetu, sami pa smo si ga v preteklosti še poslabšali. Predvidevam, da bomo dosegli dogovor med delom in kapitalom, ki bo povečal konkurenčnost gospodarstva. Imamo zelo sposobne in inovativne ljudi, ki morajo poiskati poslovne priložnosti (nove produkte), ki bodo diferencirali našo ponudbo. Gospodarstvo potrebuje industrijsko politiko, usmerjeno v povezovanje inštitutov znanj in razvojnih centrov v podjetjih. Prihodnje leto se bo nadaljevala zgodba o uspehu Kolektorja. Ta se postopoma razvija iz strogega specialista v integratorja, in to tako na programih za avtomobilsko industrijo kot tudi v elektroenergetiki. Zgraditi želimo še steber, vezan na novejšo ekotehnologijo, vsekakor pa sinergijsko povezan z osrednjo sposobnostjo koncerna.

Franjo Bobinac, Gorenje


Slovensko gospodarstvo bo tudi prihodnje leto odvisno predvsem od razmer v izvoznih partnericah oziroma od kondicije podjetij v teh državah, pomembno vlogo bo imela tudi domača potrošnja, ki bi jo bilo treba okrepiti. V Gorenjevi panogi ponudba močno presega povpraševanje, ki je zadnja leta v Evropi oslabljeno. Bistvenih preobratov glede tega v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Novo leto bo za naše poslovanje še vedno zelo zahtevno, zaznamovano z bojem za kupce in tržne deleže, vendar smo letos s prestrukturiranjem proizvodnih lokacij, sklenitvijo partnerstva s Panasonicom, optimizacijo prodajne organizacije in ukrepi za povečanje finančne stabilnosti naredili pomembne korake v smeri povečanja Gorenjeve konkurenčnosti v panogi, pomembni učinki teh aktivnosti pa bodo vidni že drugo leto.

Matjaž Kompara, Gostol-Gopan
N

a žalost je moralo veliko slovenskih podjetnikov za uveljavitev svojih idej oditi v tujino, ker doma niso našli prave podpore države in okolja. Slovenija potrebuje strukturne reforme na mnogih področjih. Naša konkurenčnost je zelo slaba, tako države, podjetij, kakor tudi ljudi. Naše podjetje se tudi v prihodnje ne boji izzivov na svetovnih trgih. Več skrbi nam povzročajo razmere v državi, v kateri proizvajamo investicijsko opremo, katere 95 odstotkov izvozimo. Zaradi takšnih razmer imamo velike probleme pri pridobivanju poslov. Denar v bankah je za nas tako rekoč nedosegljiv ali pa predrag glede na razmere, v katerih delujejo naši konkurenti. Trg delovne sile je neučinkovit in drag glede na opravljeno delo. Vse to nas sili k razmišljanju, da bomo morali v prihodnje določene aktivnosti preseliti v tujino.

Mojca Hergouth Koletič, Mint IH


Mislim, da se bomo v Sloveniji še vedno otepali z zelo podobnimi težavami kot letos. Moja pričakovanja glede podjetja Mint International House, ki ga vodim, so precej optimistična, saj z znanjem jezikov omogočamo iskanje dobrih priložnosti doma in v tujini. Predvidevam, da bomo rasli tako na področju jezikovnega izobraževanja kot na prevajalskih storitvah. Z inovativnimi pristopi in nenehnim tehnološkim razvojem odgovarjamo na današnje izzive, kako strankam zagotavljati vrhunske storitve in zmanjševati stroške. Pred kratkim smo vpeljali MintShare portal – sistem za varno izmenjavo datotek in samodejno vračilo končnim uporabnikom, ki strankam prihrani veliko časa pri administraciji prevedenih dokumentov. Za leto 2014 vsekakor priporočam pogum, delavnost in vztrajnost.

Klavdij Godnič, Soline


Naš cilj v prihodnje mora biti povezan z doseganjem želene dodane vrednosti ob hkratnem ohranjanju cenovne in kakovostne prednosti pred konkurenco. Posebej pa bi rad poudaril potrebo po zaposlovanju mladih, ne le zaradi socialnega vidika. Mladi so v gospodarstvu potrebni zaradi novih znanj, poslovnega poguma, idej, energije in odprtosti. Soline so eno redkih slovenskih družb, ki so zadnja leta dodobra razvile svojo blagovno znamko in prepoznavnost po svetu. Tako smo danes prisotni že v 19 državah. Takšno usmeritev in tempo želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Svoje znamke bomo doma še krepili, priložnost za nadaljnjo rast pa bomo iskali predvsem na tujih trgih. Število obiskovalcev parka se povečuje, hkrati pa vsi kazalniki kažejo, da znamo pridelovati sol ob učinkovitem varovanju narave.

Janez Ajlec, AJM

Prihodnje leto pričakujemo še večjo krizo, saj na to kažejo vsi zunanji indici. Naš pogled bo zato v prihodnje usmerjen le v povečanje izvoza. Le ta lahko reši ne le nas, ampak tudi slovensko državo in slovensko gospodarstvo. Le svež kapital, zaslužen pošteno, nekaj pomeni. V AJM največ izvažamo v Avstrijo, Italijo, tudi Nemčijo, sklenili smo pogodbe z Japonci in Korejci, februarja imamo predstavitev v Moskvi in Sankt Peterburgu. Prizadevamo si tudi za prodor v Švico, kjer smo odprli podjetje. Švica je zelo dober trg, a težek. Vendar mislim, da nam bo tudi tam uspelo, saj smo letos v tej državi prodali za skoraj pol milijona evrov.


Giancarlo Miranda, Banka Koper

V Banki Koper verjamemo, da bo po okrevanju slovenskega bančnega sistema kmalu sledilo tudi okrevanje gospodarstva na trdnejših temeljih. V tem kontekstu vidimo velik potencial predvsem v podjetjih, ki so izvozno naravnana. To področje bo v prihodnje zagotovo eno bolj dinamičnih v slovenskem gospodarstvu. Na nove priložnosti smo pripravljeni, saj že v tem trenutku lahko samozavestno stopimo naproti subjektom, ki imajo dobre projekte, izkazujejo potencial širjenja dejavnosti na tuje trge, zagotavljajo nova delovna mesta in višjo dodano vrednost. V ta namen smo razvili nekaj produktov, ki bodo podjetjem v konkretno pomoč. Prav tako pa sodelujemo tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami, s katerimi lahko skupaj zagotovimo dodatne možnosti financiranja malih in srednjih podjetij.