Kamnolom Vode se vrača kot bumerang

Družbi AGM Nemec bodo vrnili 360.000 evrov kupnine. Brez soglasja NS pogodba ne velja.

Objavljeno
30. maj 2016 22.21
Kamnolom Vode v Trbovljah, 19. junija 2015
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Trbovlje – Prvi mož Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) Jani Žlak mora po sklepu nadzornikov vrniti vsa relevantna nakazila na račun RTH. Med temi je tudi 360.000 evrov vredna kupnina družbe AGM Nemec za kamnolom Vode. Prejšnji prvi mož RTH Bojan Jelen ji ga je prodal brez soglasja nadzornikov, kar ga je tudi odneslo. Ugotovitve revizije, ki še nosi oznako zaupno, so za Jelena neuradno tudi sicer obremenjujoče.

Zgodba o rudniškem kamnolomu Vode v Trbovljah se namesto pričakovanega epiloga po pol leta dodatno zapleta. Sredi lanskega decembra je nekdanji direktor RTH Bojan Jelen, ki so ga že nekaj časa sumili neobičajnih poslovnih praks, dokončno izgubil zaupanje novih nadzornikov pod predsedovanjem Ervine Jarc z ministrstva za finance. Ti so se namreč poglobili v prodajni postopek za kamnolom. Zgodba se je za Jelena končala tisti trenutek, ko je Jarčeva ugotovila, da bi moral po aktu o ustanovitvi RTH za prodajo imeti soglasje nadzornikov; že prejšnji mu ga niso dali. Kamnolom ima po nekaterih ocenah za 3,5 milijona evrov zalog peska, Jelen pa je za izhodiščno ceno na razpisu vzel ugodnih Gursovih 125.000 evrov, namesto da bi naročil cenitev.

Neveljavna kupoprodajna pogodba

Med dvema ponudnikoma se je odločil za ponudbo družbe AGM Nemec iz Sedraža, ki že leta velja za prvega gradbinca v Zasavju in ki je denar na račun RTH nakazala že lani jeseni. »Na podlagi česa, vendar,« zadevo komentira Jelenov naslednik Jani Žlak, »ali na podlagi kakšne obljube?« Če so nadzorniki v začetku zgolj domnevali, da kupoprodajna pogodba, ki jo je Jelen sklenil z AGM Nemec, ni veljavna, so po naših podatkih to zdaj potrdila tudi revizorska in pravna mnenja. Jelen je ravnal vsaj negospodarno. Ko bo z revizije umaknjena oznaka zaupno, bodo imeli tudi nadzorniki več manevrskega prostora, da ugotovijo, za kakšna dejanja je šlo v primeru Jelenovega mandata na RTH: za odškodninska, kazenska ali za oboje.

Vrnitev kupnine velik zalogaj

Žlak priznava, da je »vrniti 360.000 evrov zaradi malverzacije oziroma napake prejšnjega vodstva« za RTH v procesu zapiranja velik zalogaj. Lastnico družbe AGM Nemec Majo Nemec bo RTH o odločitvi uradno obvestil v teh dneh. »Vračilo bo odvisno od tega, koliko bomo uspešni pri prodaji premoženja,« pravi Žlak in napoveduje naslednji korak: »V lastni hiši bomo morali razčistiti, ali je v kamnolomu možna koncesija, kaj z delom zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč.«

Ervina Jarc na vprašanje, ali bodo ponovili razpis za prodajo kamnoloma, odgovarja z vprašanjem: »Ali lahko prodaš zadevo, ki je ni mogoče kupiti?« Zakonodaja namreč v času sanacije ne predvideva prenosa rudarskih pravic z države. Kamnolom Vode je bil leta dolgo zapisan v dokumentih RTH kot območje, ki ga bo treba sanirati pred zaprtjem RTH, se pravi pred iztekom leta 2018. Če bi se programa držali, bi bila sanacija končana že leta 2014. Sanacija sicer predstavlja strošek v višini vsaj 200.000 evrov, hkrati pa zaradi zalog pomeni tudi vir prihodka za tistega, ki se je bo lotil. Znesek, po katerem je Jelen prodajal kamnolom družbi AGM Nemec, je bil desetkrat nižji od predvidenega izkupička od prodaje peska. Ali se bo torej RTH sam lotil sanacije kamnoloma? »Sanirati ga je treba v vsakem primeru, vprašanje pa je, ali bomo imeli denar,« odgovarja Žlak.

RTH in AGM Nemec pa nista edina akterja nesrečne zgodbe. Vanjo je vpleten tudi tretji igralec: podjetnik Franjo Skušek, lastnik betonarne pod kamnolomom, ki delno leži na zemljišču v lasti RTH. Na razpisu za kamnolom je s ponujenimi 315.000 evri pogorel. Ker je, čeprav brez predkupne pravice, računal na nakup kamnoloma, najemne pogodbe ni podaljšal. Še več. Po Žlakovih podatkih RTH celo toži, v poravnavo pa ni privolil. Zdaj tudi najemnine ne poravnava, kar pomeni, da je RTH na letni ravni ob najmanj dva tisočaka prihodka. »To, da nas toži, je slabo pogajalsko izhodišče za obnovitev najemne pogodbe,« pravi Žlak, ki je pred kratkim pri strokovnih institucijah naročil tudi analize na rudniške površine prepeljane zemljine. Prepričati se želi, ali očitki Jelenu, da gre za hudo oporečne materiale, res držijo. Rezultati bodo znani sredi junija.