Tiskane izdaje
Isti senat vrhovnega sodišča je v isti zadevi izdal štiri različne argumentacije in dve različni sodbi. Kemofarmacija in Salus sta usklajeno ravnala pri določanju cen zdravil na debelo, pri oddaji ponudb za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom in razdelitvi trga oziroma javnih naročil za dobavo zdravil tem zavodom pri prodaji zdravil na debelo, je odločilo vrhovno sodišče. To pa pomeni omejevalni sporazum, katerega cilj je preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. V Kemofarmaciji o razsodbi ne dajejo izjav, v Salusu prav tako ne.
Vrhovno sodišče je še sklenilo, da podjetji Gopharm in Farmadent nista imeli možnosti izjavljanja v postopku, kar je kršitev pravil postopka na upravnem sodišču. »Upravnemu sodišču je tako naročilo, da mora v ponovljenem postopku opraviti glavno obravnavo in po zaslišanju zakonitega zastopnika revidentke ponovno oceniti izvedene dokaze,« so zapisali na AVK. Več podatkov bo objavljenih po koncu postopka za obe podjetji.
Različne interpretacije zakona
S svojo razsodbo je sodišče v celoti potrdilo interpretacijo določb zakona o zdravilih, ki jo je v odločbi podala AVK. Veletrgovcem z zdravili z regulacijo namreč v razmerju do njihovih kupcev (lekarne in javni lekarniški zavodi) ni bilo prepovedano nižati cen zdravil, za katere je obstajala veljavna cena. AVK je zatrjeval, da so z zakonom določene le najvišje dovoljene cene, kar pomeni, da lahko veletrgovci postavijo nižjo ceno od tiste določene v zakonu, nikakor pa ne morejo postaviti višje cene od določene. Veletrgovci pa so se sklicevali prav na to, da se o cenah sploh ne morejo dogovarjati, saj da jim cene zdravil določa zakon.
Direktor AVK Andrej Krašek pravi, da so z razsodbo zadovoljni, saj pritrjuje njihovi odločbi, da sta Kemofarmacija in Salus sklepala prepovedane omejevalne sporazume in ovirala konkurenco na trgu: »Posledično sta povzročila škodo za slovenske potrošnike in plačnike prispevkov v javno zdravstveno zavarovanje.« Potrditev vrhovnega sodišča je zanje še toliko bolj pomembna, ker bodo s tem podjetja odvrnili od podobnih ravnanj, s tem pa uresničili svoj osnovni namen. Maksimalna globa za oviranje konkurence je deset odstotkov letnega prometa, vendar izida prekrškovnega postopka ne more napovedati, saj še teče: »Odločitev je v rokah uradne osebe, ki vodi postopek, in prekrškovnega senata AVK.«
