Katastrofa za Slovenijo in avtomobilsko industrijo

Koper, Zagreb – Zaposleni v koprskem Cimosu in sindikalisti včeraj kar niso hoteli verjeti, da sklad Palladio Finanziaria oziroma njegova družba TCH Cogeme odstopa od nakupa Cimosa. Nihče ni mogel sprejeti dejstva, da je zdaj edina rešitev stečaj. Tudi v hrvaški Istri, še posebno v krajih, kjer ima Cimos obrate, so zaradi odločitve zaskrbljeni.

»To je katastrofa! Zelo smo razočarani.« Ta stavka smo včeraj najpogosteje slišali od zaposlenih v Cimosu in sindikalistov, ki nikakor niso hoteli verjeti, da bi bila novica o odstopu od nakupa Cimosa resnična. Nihče tudi ni hotel sprejeti dejstva, da je zdaj edina rešitev stečaj. Nekateri dobro obveščeni viri iz Cimosa trdijo, da se hrvaški predstavniki sploh ne želijo pogajati: »Če bi to hoteli, bi se že pogajali in bi tudi privolili v edino mogočo rešitev. Hrvatov res ne razumem več,« je dejal naš sogovornik.

»Nikakor ne razumem, kaj pomeni takšna nepripravljenost na dogovor in postavljanje pogojev, čeprav so v zelo podrejenem položaju. Dolga do Riječke banke sploh niso prijavili v postopku prisilne poravnave. Skoraj neverjetno je, da bi šlo takšno podjetje v stečaj. Cimos je lani imel 273 milijonov evrov prihodkov in 26,5 milijona evrov EBITDA. V panogi posluje povprečno uspešno, nima zamud pri dobavi, nima pripomb na kakovost, ima za skoraj 400 milijonov pripravljenih novih naročil, je v številnih primerih edini (ekskluzivni dobavitelj), in to obetavne vrhunske avtomobilske tehnologije,« pravi naš neimenovani, a dobro obveščeni vir. Poleg tega omogoča za 70 do 80 milijonov evrov posla dobaviteljem, pri katerih je zaposlenih dodatnih 1500 do 2000 delavcev, predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem. Če bi uničili tako proizvodnjo, je pozneje verjetno več let ne bi več mogli postaviti na novo.

Zaposleni v koprski upravi, ki so zadnja tri leta trdo delali, da bi rešili, kar se da velik del Cimosa, včeraj niso vedeli, kaj naj storijo. Zdaj so v veliki zadregi dobavitelji, ki ne vedo, ali bodo za svoje dobavljene izdelke dobili plačilo. Brez teh izdelkov se delo v Cimosu lahko ustavi. V Kopru včeraj še ni bilo jasno, kakšen bi lahko bil načrt B in prav to so naši sogovorniki najbolj zamerili sedanjim lastnikom. »Morda bi lahko ponovili izkušnjo iz leta 1997. Takrat so kupci Cimosovih agregatov pomagali poplačevati naše dobavitelje, da se je proizvodnja lahko nadaljevala,« je povedala druga sogovornica.

Hrvati tudi proti lastništvu objektov v Labinu in Buzetu

V Cimosu smo tudi izvedeli, da pri tokratnih pogajanjih s Hrvati ni šlo zgolj za zahtevo po zajamčenem številu delovnih mest. Hrvati so nasprotovali tudi temu, da je Cimos pred dobrim letom pridobil lastništvo proizvodnih objektov v Labinu in Buzetu.

»Ne vemo, kaj nas čaka. Tak razplet bi lahko pričakovali: vsak resen kupec želi pri nakupu določeno stopnjo resnosti. Očitno naša politika ni bila dovolj resna. Ne vem, kako si je predstavljala reševanje družbe,« je povedal predsednik sveta delavcev Cimosa Trajko Isovski.

»Odgovoren je prodajalec, torej Družba za upravljanje terjatev bank [DUTB], Slovenski državni holding in ministrstvo za finance, ki dve leti niso naredili nič,« meni sekretar območnega sindikata Skeia Sašo Ristič. »Sindikat je nasprotoval prisilni poravnavi. S konverzijo dolgov v kapitalske deleže bi bil izkupiček boljši, to ne bi motilo poslovanja. Po dveh letih neodločnosti in govoričenja zdaj vidimo, da ni bilo narejenega nič in da so si številni 'lastniki' in 'strokovnjaki' na račun Cimosa izplačevali lepe zaslužke. Učinka pa ni.«

»Zelo smo razočarani,« pa pravi regijski sindikalni zaupnik kovinskega sindikata hrvaške Istre Gino Šverko. »Vse smo stavili na italijanskega kupca. To bo za gospodarstvo Istre zelo velik udarec, saj je tu zaposlenih 1100 delavcev. Če je italijanski kupec odstopil zaradi sindikalne klavzule, potem ne vem, ali je imel dobre namene, saj bi mu ob resnih namenih delavcev moralo primanjkovati. Hvala za tak prevzem. Morda imam premalo informacij. Še pred kratkim so mi na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvu zatrjevali, da je vsebinsko že vse dogovorjeno in da je to le še stvar izvedbe.«

Ob navedbah, kako je z dogovorom zavlačevala hrvaška vlada, je Šverko nekoliko popravil svoje mnenje: »Seveda bi bilo bolje ne vztrajati pri ohranjanju prav vseh zaposlitev in privoliti v eno leto socialnega miru. Morda so politiki res kazali mišice in se je zgodilo, kar se je. Ko se je treba slikati za zasluge, so vsi zaslužni, ko gre narobe, pa se vsi poskrijejo v mišje luknje.«

Ob stečaju Cimosa v Istri tretjina brezposelnih

V Istri, še posebno v krajih, kjer ima Cimos obrate, so zaradi odločitve sklada Palladio Finanziaria, da odstopa od nakupa Cimosa, zaskrbljeni. »Stečaj Cimosa za nas ni opcija,« za Delo pravi predsednik istrske stranke IDS Boris Miletić. Še pred nekaj dnevi optimizma zaradi (domnevno) doseženega dogovora med DUTB in hrvaško slabo banko (DAB) o Cimosu ni manjkalo. Zdaj, po objavi novice, da italijanski kupec odstopa od nakupa, je optimizem splahnel, pojavila pa se je zaskrbljenost.

»Cimos je med najpomembnejšimi delodajalci realnega sektorja Istre, saj v svojih obratih v Buzetu, Labinu in Roču zaposluje več kot tisoč delavcev. Prav zato z veliko pozornostjo spremljamo razvoj dogodkov. Stečaj Cimosa za nas ni rešitev,« je za Delo povedal Miletić, sicer tudi župan Pulja in saborski poslanec.

Dodal je, da so »pripravljeni storiti vse, da bi se kljub vsemu našla končna rešitev, ki bi omogočila nadaljevanje proizvodnje, izvoz, kar pa je še posebno pomembno v teh negotovih časih, da bi našim ljudem zagotovili eksistenco in nekaj vere v prihodnost ter navsezadnje socialno varnost«. Miletić je pred časom na seji sabora hrvaško vlado tudi spomnil, da si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi Cimos šel v stečaj, saj bi v Buzetu, Roču ter Labinu s stečajem ostalo brez dela 28 odstotkov vseh zaposlenih, kar bi bil velik ekonomski udarec za Istro.

Delo v obratih Cimosa na Hrvaškem bo verjetno zagotovljeno vsaj še do konca leta. Hrvaška stran je vsaj za zdaj glede odzivov na odločitev italijanskega sklada zavita v molk; nihče pa tudi ne želi odgovoriti, ali je res bila v primeru Cimos sporna tudi hrvaška zahteva, da bi po prevzemu oziroma racionalizaciji poslovanja odpuščali le zaposlene v Sloveniji, hrvaški delavci pa bi ostali neprimerno bolj zaščiteni.