Kje bodo imeli gradbinci možnost zaslužiti

Delalo se bo na železnicah in vodovodih. Vrednost novih pogodb v panogi lani skoraj za polovico nižja kot leto prej.

Tue, 09.02.2016, 10:00

GZS kritična do sprememb gradbene in prostorske zakonodaje

Na zbornici gradbeništva in v združenju za inženiring ocenjujejo, da predlagana osnutka gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih nista primerna za uveljavitev: »Predloga zakonov v naše okolje prinašata rešitve, ki niso skladne z gradbeno-inženirsko stroko, hkrati pa slovenska gradbena in inženirska podjetja na domačem trgu postavljata v neenakopraven položaj v primerjavi s tujimi.«

Nejasne so vloge in odgovornosti investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca. Po njihovem mnenju v praksi ni izvedljiv zelo velik obseg pooblastil in obveznosti, ki jih gradbeni zakon daje vodji gradnje: »To bi privedlo do izjemno povečanih tveganj v procesu gradnje, ki jih niti investitor, predvsem pa izvajalci gradbenih del ne bi mogli prevzemati. Slednjim, ki v procesu gradnje opravijo 95 odstotkov vrednosti vseh del in dobav na projektu ter na koncu tudi z bančnimi garancijami jamčijo za njihovo kakovost, je v zakonu namenjena povsem postranska vloga.«

Ljubljana – Gradbena podjetja opozarjajo na pomanjkanje dela v letošnjem letu, čemur pritrjuje tudi bistveno zmanjšan obseg podpisanih novih pogodb. Zato smo pogledali, na katere projekte lahko v prihodnje računajo gradbinci. Prevladujejo dela na železnicah, vodovodni projekti in energetska sanacija stavb.

Za slovensko gradbeništvo so najpomembnejši javni projekti, ki se večinoma sofinancirajo iz evropskih sredstev. Slovenija ima v obdobju 2014–2020 na voljo 3,2 milijarde evropskih evrov, od tega je za gradbene investicije namenjenih okoli 800 milijonov evrov iz kohezijskega sklada. Ta denar bo namenjen naložbam na področju okolja, prometa in trajnostne rabe energije.

Doslej je v okviru evropske kohezijske politike potrjenih devet projektov, večinoma gre za preskrbo s pitno vodo, v skupni vrednosti 213,7 milijona evrov. Od tega je predvidenih 142 milijonov evrov evropskega sofinanciranja (glej tabelo).

Tik pred potrditvijo sta še dva velika projekta. Ocenjena vrednost gradnje avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje, ki se že gradi, je 240 milijonov evrov, evropski del pa znaša 63 milijonov evrov. Ocenjena vrednost projekta čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje pa znaša 116 milijonov evrov, evropsko sofinanciranje je 66 milijonov evrov.

»S tem bo dobra tretjina oziroma 270 milijonov evrov kohezijskega sklada praktično že dodeljenega konkretnim projektom,« pojasnjujejo v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). V pripravi pa sta še projekta protipoplavne zaščite porečja Gradaščice do Ljubljane in porečja Selške Sore do Dolenje vasi.

 

 

Ministrstvo za infrastrukturo pa je pristojno za prijavo projektov v Instrument za povezovanje Evrope (CEF), kjer je Sloveniji v nacionalni ovojnici na razpolago 159 milijonov evrov. Na prvem odpiranju sta bila Sloveniji odobrena dva projekta, in sicer izvlečni tir iz tovorne postaje Koper in nadgradnja železniške povezave Poljčane–Slovenska Bistrica, pravijo na SVRK. Sredi tega meseca je rok za oddajo vlog na drugi razpis.

Direkcija za infrastrukturo ima letos za investicije v železniško infrastrukturo pripravljenih okoli 120 milijonov evrov. Poleg zgoraj omenjenih projektov, za katera je bilo potrjeno sofinanciranje iz CEF, pa je evropski denar predviden tudi za nadgradnjo železniških prog Zidani Most–Celje, to je 265 milijonov evrov vreden projekt, in Maribor–Šentilj ter nadgradnjo vozlišča Pragersko. Predvidena je tudi 35 milijonov evrov vredna modernizacija kočevske proge, naštevajo na ministrstvu za infrastrukturo. Poudarimo, da gre za večletne projekte.

V proračunu je za letos predvidenih 172 milijonov evrov za ceste, od tega 87 milijonov evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje, ostalo pa za redno vzdrževanje. Med projekti na infrastrukturnem ministrstvu naštevajo gradnjo mostu čez Savo na krški obvoznici, prestavitev ceste mimo brniškega letališča, sanacijo mostov ter rekonstrukcije cest Mežica–Črna na Koroškem, Sorica–Podrošt in Žaga–Kobarid z gradnjo viadukta.

Spomladi razpisi za energetsko sanacijo

Na SVRK za letos predvidevajo objavo javnih razpisov za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti in države ter za ukrepe daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pri energetski sanaciji stavijo na javno-zasebno partnerstvo.

Na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjujejo podrobneje: »Spomladi nameravamo objaviti razpis za energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti v višini okoli osem milijonov evrov. Pričakujemo, da bi lahko s sofinanciranjem s sredstvi EU spodbudili investicije v skupni vrednosti za okoli 26 milijonov evrov, hkrati pa bi tako prenovili okoli 115.000 kvadratnih metrov stavb v lasti lokalnih skupnosti. Poleg tega bomo letos v približno enakem obsegu sofinancirali tudi energetsko prenovo stavb v lasti države.«

Težko leto za gradbince

A gradbinci opozarjajo, da za zdaj ni dovolj razpisov in pripravljenih projektov, zato bodo imeli letos premalo dela.

»Letos bo eno najtežjih let, kar zadeva obseg posla na trgu, saj podatki o vrednosti podpisanih novih pogodb kažejo na izjemno velik padec obsega del v letu 2016. Vrednost podpisanih novih pogodb je bila v prvih desetih meseca leta 2015 manjša za kar 41 odstotkov, na stavbah celo za 51 odstotkov, na gradbeno inženirskih objektih pa za 33 odstotkov manjša kot v enakem obdobju 2014,« opozarja Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva pri GZS.

Gradbeništvo se je začelo krčiti že lani. Vrednost opravljenih gradbenih del v prvih enajstih mesecih lani je bila za 7,2 odstotka nižja kot v enakem obdobju leta 2014. Vrednost gradbenih del na stavbah se je skrčila za 4,4 odstotka, še bolj izrazit pa je bil padec pri gradbenih inženirskih objektih, in sicer za 8,5 odstotka.

»Pospešeno zaključevanje projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, in izjemno hitro padanje obsega novih naročil sta zaznamovali leto 2015,« pravi Renar. Ta napoveduje, da se bo letos gradbeništvo še bolj skrčilo: »Vse bolj kaže, da se bodo napovedi o največjem padcu obsega pogodb v gradbeništvu tudi uresničile.«

Povezane novice

V gradbeništvu je ogroženih 10.000 delovnih mest
3. November ob 07:00
Letošnji investicijski projekti se končujejo, novih pa ni. Gradbeništvu zato grozi največji padec obsega gradbenih del.
Prijavi sovražni govor