Tiskane izdaje
Ljubljana – S prodajami Heliosa, Mercatorja, Termoelektrarne Trbovlje in v prihodnje tudi Telekoma Slovenije, Nove KBM in drugih državnih družb se v Sloveniji povečuje pričakovanje, da so oziroma bodo državni prodajalci od kupcev poleg kupnine zahtevali tudi druge zaveze glede družbe. A to, kot kaže, ni tako preprosto, saj usmeritve Evropske unije določajo, da mora biti edino merilo najvišja kupnina.
Ko so vlada in poslanci lani sprejemali seznam 15 državnih podjetij, namenjenih za prodajo, so za večino podjetij predvideli, da bi jim poiskali strateškega lastnika, ki bo omogočil nadaljnji razvoj družbe, ohranil delovna mesta, nadaljeval vlaganja, prinesel nove trge itn. Politika in javnost pričakujejo, da se ob prodajah kot v preteklosti kupce k temu zaveže v pogodbah. Prvak SD Dejan Židan celo napoveduje, da bo, če bodo v prihodnji vladi, eno ključnih meril pri prodajah ohranitev delovnih mest.
Država kot zasebni prodajalec
A to ni več tako samoumevno in preprosto. Usmeritveni dokument evropske komisije o skladnosti financiranja, prestrukturiranja in privatizacije državnih podjetij s pravili o državnih pomočeh namreč pravi, da se mora država pri prodaji svojih deležev ravnati po načelih zasebnega prodajalca. Pri tem naj bi veljala domneva, da je njegov cilj doseganje najvišje mogoče kupnine, brez drugih pogojev, ki bi zniževali ceno. Če državni prodajalci ne ravnajo tako, lahko to po mnenju komisije pomeni določene ugodnosti za kupca in predstavlja nedovoljeno državno pomoč podjetju. Iz tega usmeritvenega dokumenta je razvidno, da bi morala država v primeru, ko je med pripravo podjetja za privatizacijo vanj vložila določeno vsoto in je na koncu prodajni izkupiček negativen, pretehtati celo možnost stečaja in izbrati tisto rešitev, ki prinaša najmanj izgub.
Evropska komisija za zmanjšanje možnosti državne pomoči pri privatizaciji svetuje odprt in pregleden postopek, ki ne določa nobenih pogojev. Da bi morala biti naše edino vodilo kupnina, so v Bruslju Slovenijo spet opomnili marca letos.
Nevarnost izkrivljanja konkurence na trgu
Tudi Eva Škufca iz mednarodne odvetniške pisarne Schönherr ugotavlja, da so vlade pri privatizaciji pod političnim pritiskom, da naj potencialnega kupca obvežejo sprejetja neekonomskih pogojev, kot so ohranjanje sedeža proizvodnje, števila zaposlenih, vlaganja v raziskave in razvoj. »Če kupnina postane sekundarnega pomena, neekonomski pogoji pa primarnega, obstaja visoka stopnja tveganja, da se zgodi kršitev prava Evropske unije o državnih pomočeh,« ugotavlja Škufca. Pojasnjuje, da taki pogoji lahko potencialno znižajo kupnino in ciljni družbi omogočijo, da si zagotovi določeno stopnjo vlaganj v raziskave in razvoj, zaposlenosti ali proizvodnje, ki jih sicer ne bi mogla vzdrževati. Navedeno po njenih besedah lahko okrepi položaj podjetja v primerjavi s tekmeci v EU in izkrivlja konkurenco na trgu.
Delovni dokument evropske komisije za države članice sicer ni obvezujoč, a kot pravi Škufca, kaže na to, kako bo evropska komisija zadevo presojala.
Evropska komisija pa zna biti, kadar gre za vprašanje nedovoljenih državnih pomoči, neusmiljena. Znano je, da je vračilo državne pomoči že pred časom naložila Elanu, v postopku je tudi Adria Airways. Tudi v primeru privatizacij po Uniji je komisija že ugotovila več primerov kršitev pravil o državni pomoči, denimo leta 2007 pri prodaji romunske družbe Automobile Craiova Fordu, kjer je država prodajo pogojevala z zavezami o naložbah in proizvodnji, in leta 2012 pri prodaji avstrijske Hypo Bank Burgenland avstrijski Grawe, čeprav je avstrijsko-ukrajinski konzorcij ponudil višjo ceno.
Doplačilo ali prekinitev pogodbe
In kaj če evropska komisija ugotovi nezakonito pomoč? Škufca pojasnjuje, da se v tem primeru od države članice zahteva, da od upravičenca – kupca ali prevzete družbe – izterja doplačilo do tržne vrednosti. V omenjenem primeru romunske Automobile Craiova je evropska komisija najprej zahtevala celo razveljavitev privatizacije, a je na koncu Romunija razliko izterjala od privatizirane družbe.
Ena od možnosti v primeru uveljavljanja nefinančnih kriterijev je torej predhodna priglasitev posla evropski komisiji, ki nato presodi, ali gre za nedovoljeno državno pomoč. Škufca pravi, da to gotovo povečuje pravno varnost, vendar pa to ni preprost postopek, lahko pa močno podaljša trajanje prodajnega postopka.
