Kmalu slovenska info točka v Kanadi

Novi pristop: GZS bo v ZDA snubila vlagatelje za mala in srednja podjetja.

Objavljeno
10. november 2014 17.05
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljiljana Đerić, gospodarstvo
Ljubljana - V začetku prihodnjega leta bodo predvidoma v Torontu za slovenska podjetja odprli vstopno informativno točko, ki jim bo v pomoč pri navezovanju stikov z možnimi tamkajšnjimi poslovnimi partnerji. To bo dobrodošlo zlasti zaradi slabih napovedi ekonomskih analitikov za evropske trge, na katerih naša podjetja uresničijo kar 83 odstotkov izvoza.

Slovenski častni konzul v Kanadi John Doma si prizadeva, da bi informativna točka za slovenska podjetja čimprej zaživela. Slovenija ima poleg veleposlaništva in generalnega konzulata v Ottawi v Kanadi še dva konzulata, in sicer v Vancouvru in New Brunswicku.

Slovenija ima v menjavi s Kanado minus, saj smo lani tja izvozili za 60,5 milijona evrov blaga (v prvih sedmih mesecih letos za 33 milijonov), uvozili pa smo ga za 106 milijonov (v prvih sedmih mesecih letos za 37,6 milijona).
Kanada je na 14. mestu lestvice najmočnejših gospodarstev na svetu, nima sicer zavidljivo visoke gospodarske rasti, je pa zato ta zelo stabilna; lani je bila 1,6-odstotna, kupna moč pa je zelo velika, saj je BDP na prebivalca 38.965 evrov.

Priložnost za izdelovalce avtomobilskih delov

Na lestvici največjih uvoznic na svetu je Kanada na 11. mestu in bi bila lahko zelo dober trg za naše izvoznike delov za vozila, saj so ti izdelki, skupaj z avtomobili, na drugem mestu najpomembnejših proizvodov, ki jih ta država uvaža. Največ uvozi strojev in opreme, na tretjem mestu je nafta, sledijo pa izdelki kemične industrije in trajne potrošne dobrine. A največje deleže v našem izvozu v Kanado imajo proizvodi farmacevtske industrije (kar 37-odstotni delež) in električni stroji in aparati (23-odstotni delež).

Snubljenje vlagateljev v ZDA

Bolj organiziran in učinkovit nastop se pripravlja tudi za trg ZDA. Na GZS pripravljajo za prihodnje leto obisk slovenske gospodarske delegacije v ZDA, ki pa bo, kot pravi vodja centra za mednarodno sodelovanje Aleš Cantarutti, temeljito pripravljena. Poskušali bodo pridobiti ameriške partnerje, ki bodo pripravljeni tudi vlagati v naša mala in srednje velika podjetja, ki imajo obetavne poslovne načrte
Naš izvoz v ZDA je, glede na velikost tega trga, majhen, vendar pa zadnja štiri leta narašča. Lani smo na ameriški trg izvozili za 364 milijonov blaga (uvozili za 393 milijone), v prvih sedmih mesecih letos pa za 253 milijonov (uvozili za 103).

Vnovič na indijski Davos

GZS bo prihodnje leto organizirala tudi izhodno delegacijo v eno od zalivskih držav, predvidena pa je tudi udeležba naše gospodarske delegacije na najpomembnejšem indijskem dogodku s področja mednarodnega gospodarstva, Partenership Summit, ki mu pravijo tudi »indijski Davos«.

Udeleži se ga več kot tisoč poslovnežev z vsega sveta. Slovenska gospodarska delegacija se je tega dogodka udeležila že lani, in ker so bili rezultati zelo dobri, se je GZS odločila, da organizira delegacijo tudi prihodnje leto.
Sicer pa bodo slovenski izvozniki morali bolj intenzivno začeti iskati nove kupce svojih izdelkov tudi na drugih oddaljenejših trgih, zlasti v zalivskih državah, pa tudi na hitro rastočih azijskih trgih - denimo v Indoneziji in Vietnamu, kjer smo zelo malo navzoči, čeprav bi morali izvoz geografsko veliko bolj razpršiti.

V zadnjih mesecih se je namreč nakopičilo kar precej razlogov, ki izvoznike silijo na oddaljenejše trge; napovedi za evrsko območje, vključno z Nemčijo, niso prav nič obetavne, izvoz v Turčijo, ki je bila na seznamu naših prednostnih trgov, se je zmanjšal za dobro desetino, upada pa tudi prodaja v Ukrajino in Rusijo. Po napovedih GZS bomo na zadnja dva trga letos prodali za približno sto milijonov manj blaga, kot smo ga lani.

Ob embargu še šibek rubelj


Za padec izvoza na ruski trg, na katerem je šlo našim podjetjem vrsto let dobro, je kriv tako embargo EU kot tudi padanje vrednosti rublja, ki pa se je začelo že pred embargom. In zaradi padanja kupne moči je tudi precej manj investicij, tako v zasebnem kot v državnem sektorju.
Skratka, izvoz v Rusijo se je od januarja do julija letos, glede na isti čas lani, zmanjšal za 6,5 odstotka oziroma za dobrih 40 milijonov evrov. Prodaja v Ukrajino pa se je v istem primerjalnem času zmanjšala za petino oziroma dobrih 27 milijonov evrov.

Z dekretom nad plačila


Za izvoznike v Ukrajino se negotovost stopnjuje ne le zaradi spopadov, marveč tudi zaradi odnosa do tujih poslovnih partnerjev. Ukrajinska centralna banka je namreč konec septembra z dekretom prepovedala plačila v tujino za carinske deklaracije, ki so starejše od 180 dni. In zato je banka SID ustavila zavarovanje kratkoročnih poslov z ukrajinskimi partnerji naših podjetij.

Sicer pa je izvoz upadel ne le v Rusijo, marveč tudi v druge države v skupini BRIKS, na katere smo stavili, denimo, v prvih sedmih mesecih letos, glede na isti čas lani, v Južno Afriko za četrtino, v Indijo pa za 12 odstotkov, medtem ko izvoz na Kitajsko ostaja na isti ravni kot lani.