Tiskane izdaje
V prodajnem postopku najbolj izstopa mariborska družba Pronet. Njeno poslovanje kaže, da denarja za nakup – ob visoki ponudbi več kot šest milijonov evrov – nima, prav tako pa nočejo razkriti, kdo je partner, ki bi nakup menda sofinanciral. Takšno skrivanje ni novost. Ko je Večer kupoval 3Lan, je bilo jasno, da so za njim drugi kupci, ki so podjetje uporabili zgolj za krinko, kar se je pozneje tudi razkrilo. Sicer pa Pronet ne izstopa le zaradi skrivanja, ampak tudi zato, ker se kot njen svetovalec povsem uradno pojavlja nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič.
Dovolj dobička?
Gre za poslovneža, ki ga je KPK spoznala za koruptivnega prav zaradi omenjenega posla z Večerom. S poznejšim uspešnim nakupom Večera, ki ga je od Dela kupilo podjetje Dober Večer Uroša Hakla in Saše Todorovića, Kovačiča veže prav družba Pronet, ki je omenjenima posodila denar za nakup Večera. Te povezave, skrivanje resničnega kupca, kot tudi aktivna Kovačičeva vloga, lahko nakazuje, da bi se tudi v primeru Dela lahko ponovila »zgodba 3Lan«.
Nakup Dela, če bi ponudba uspela, bi delno financirali z lastnimi sredstvi, delno pa s sredstvi drugih finančnih vlagateljev, pravi lastnik Proneta Miha Mahorič. Več o ponudbi Proneta za Delo in svojem partnerju ni hotel razkriti, priznava pa, da se je cena za Delo v prodajnem postopku toliko dvignila, da za nakup potrebujejo pomoč drugega vlagatelja. Mariborska družba Pronet je namreč konec lanskega leta imela 2,6 milijona evrov sredstev, od tega je 1,3 milijona evrov denarnih sredstev. »Morate še upoštevati, da sem si v vseh teh letih izplačal kar nekaj dobička,« na vprašanje o finančnih sposobnostih za prevzem Dela dodaja Mahorič.
V velikem finalu prodaje Dela se postavlja le še eno vprašanje: bo prodaja potekala transparentno ali pa se bodo ponovile zgodbe o slamnatih kupcih, ki bi za nakup odšteli milijone, ki jih nimajo. Pronet je takšna zgodba. Ne želijo razkriti, kdo je v ozadju.
Na vprašanje, zakaj se zanimajo za Delo, lastnik Proneta Miha Mahorič odgovarja: »Delo se nam zdi v redu podjetje in privlačna finančna naložba. Radi bi podjetje razvijali, če nam bo s ponudbo uspelo.« Pronet se ukvarja z informacijskimi sistemi. Družbi so prihodki od leta 2011 padli z 2,2 milijona na lanskih 1,3 milijona evrov. V teh letih je vsako leto ustvaril okoli sto tisoč evrov čistega dobička, lani ga je imel 105.993 evrov, tako da je konec lanskega leta izkazoval za slab milijon prenesenega čistega dobička. Družba ni prezadolžena; ima za dober milijon evrov kratkoročnih obveznosti. Približno tri četrtine obveznosti je do finančnih upnikov, četrtina pa je poslovnih obveznosti.
V igri znova Kovačič
Pronetu z nasveti (po ugibanjih pa mogoče tudi z denarjem) pomaga nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki je bil vpleten tudi v poskus nakupa Večera leta 2010, takrat ga je (na koncu neuspešno) kupovalo majhno računalniško podjetje 3Lan. Denar za plačilo slabega milijona evrov are je podjetju posodila NKBM, ki jo je takrat vodil Kovačič. V javnosti je obveljalo mnenje, da podjetje 3Lan nikoli ni bilo resnični kupec, ampak le krinka za resnične zainteresirane lastnike v ozadju.
Tudi denarja za nakup (neuradno je ponudilo 9,25 milijona evrov) ni imelo. Za ta posel je leta 2012 KPK ugotovila, da je bil v nasprotju s pravili banke in koruptiven. Banka je podjetju 3Lan denar priskrbela s pomočjo zapletenih verižnih poslov preprodaje delnic elektropodjetij prek zasebnih podjetij Bomor, Kandela, Vinag in Delo revije.
Zanimivo je, da se Kovačič izpostavlja tudi v tem poslu, kljub razkritjem KPK in temu, da je zoper njega in njegovo članico uprave Manjo Skernišak NKBM pod vodstvom Aleša Hauca vložila odškodninsko tožbo, s katero zahteva 23 milijonov evrov odškodnine, sojenje pa je za zaprtimi vrati. Sodišče je pred slabim mesecem odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, višine odškodnine pa še ni določilo. Pred kratkim razkrita elektronska pisma, ki jih je Kovačič pisal tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, pa dokazujejo, da je Kovačič premiera redno podrobno obveščal o poslovanju banke in njenih poslovnih načrtih ter ga prosil za soglasja pred poslovnimi odločitvami.
Molk kulturnega ministrstva
Zakon o medijih določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev pravnega posla dobiti predhodno soglasje ministrstva. Da bi torej prodajo Delo lahko izpeljali, mora kupec, denimo družba Pronet, pridobiti tudi soglasje ministrstva za kulturo. Na tega smo naslovili vprašanje, kakšno stališče bi glede na pretekle izkušnje – poskusa podjetja 3Lan za nakup Večera – zavzeli, če se za nakup največje časopisne hiše v državi odloči »špekulativni kapital«. Odgovora nismo prejeli.
Ministrstvo je, spomnimo, v primeru Večera dolgo odlašalo z odločbo; neuradno zato, ker zaradi informacij o nevarnosti slamnatega prevzema časopisne družbe izpeljavi posla ni bilo naklonjeno. Prodaje naposled tudi ni bilo; ustavilo jo je ravno ministrstvo, ki je soglasje podjetju 3Lan odreklo zaradi povezovanja 3Lana z družbo Delo Revije Mateja Raščana, ki je šla v stečaj.
Večerove zgodbe in Pronet
Večer je tako na koncu pristal v rokah družbe Dober večer, za katero stojita lobist, ki je nekdaj delal na Pristopu, Uroš Hakl in nekdanji direktor T2 Sašo Todorović. Delo je za časopis, ki ga je kupilo za 18 milijonov evrov, iztržilo kupnino, o višini katere krožijo različne govorice; uradne informacije na Delu namreč ne izdajo, saj je, kot je sporočila Nada Jakopec z uprave Dela, pogodba »zaupna in označena za poslovno skrivnost«. Po njenih besedah je družba Delo kupnino prejela oktobra 2014 v celoti.
Menda naj bi za Večer odšteli milijon evrov. Denar je Haklu in Todoroviću, kot so poročali mediji, posodil Pronet; po neuradnih informacijah 200.000 evrov. Za posojilom naj bi stale povezave med Haklom in nekdanjim predsednikom uprave NKBM Kovačičem (sodelovala sta v času, ko je Hakl še delal na Pristopu) ter med Kovačičem in podjetjem Pronet oziroma prijateljskimi in poslovnimi povezavami Kovačiča in Mihe Mahoriča.
Molk pivovarjev
V Heinekenu in Pivovarni Laško so o prodaji Dela zelo redkobesedni, tudi o njuni družbeni odgovornosti. Nizozemci pravijo, da ne morejo komentirati, dokler pivovarne dejansko ne prevzamejo. »Heineken še je v postopku pridobivanja potrebnih soglasij regulatorjev, in šele ko bo pridobil ustrezna soglasja, bo tudi dejansko postal lastnik večinskega deleža v Pivovarni Laško.« V Laškem pa se sklicujejo na načelo enakopravnosti obveščanja delničarjev, zato informacij »pred zaključkom posameznih faz postopka« ne morejo posredovati. Neuradno smo izvedeli, da Heineken pričakuje, da bo do njihovega dejanskega prevzema Laškega Delo že prodano.
