Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci bodo danes opravili drugo branje zakona, ki naj bi javnosti omogočil vpogled v poslovanje družb v večinski državni lasti in razkril podatke o slabih bančnih posojilih, dokončno pa naj bi bil sprejet na začetku marca.
Predlog zakona naj bi omogočil nadgradnjo aplikacije Supervizor, a vloženo koalicijsko dopolnilo bi te načrte Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) lahko ogrozilo.
Gre za novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki širi krog zavezancev za posredovanje takih informacij. Javnosti se bodo tako morala odpreti tudi podjetja v večinski neposredni ali posredni lasti države ali lokalnih skupnosti. Po predlogu naj bi bili javni vsi osnovni podatki o izvajalskih, nakupnih, svetovalnih, donatorskih in drugih pogodbah teh družb. Javni naj bi bili tudi podatki o imenovanju uprav in nadzornih svetov, o njihovem plačilu in bonitetah ter merilih za zaposlovanje kadrov. Družbe bi bile razkrivanju teh informacij po novem predlogu zavezane še pet let po tem, ko ne bodo več pod večinskim vplivom države (za obdobje, ko so še bile). Po sprejetju tega zakona naj bi postale prosto dostopne tudi informacije o slabih posojilih, ki bodo prenesena na slabo banko.
Na predlog novele so dopolnila vložile tako koalicijske kot opozicijske stranke. Koalicijske po eni strani predlagajo širitev kroga zavezancev tudi na banke, ki jih je država sanirala, poleg tega pa bi slabi banki naložile spletno objavo podatkov o slabih posojilih.
Po drugi strani pa koalicija z enim od dopolnil pravzaprav zmanjšuje pričakovane učinke novele ZDIJZ, tudi tiste, zaradi katerih so zakon sploh začeli spreminjati. Predlagala je, da bi urad za javna plačila sicer zbiral predpisane podatke zavezancev, vendar bi v javnost posredoval le podatke o transakcijah in pogodbah javnih podjetij, gospodarskih javnih služb in javnih gospodarskih zavodov. V nasprotju s trenutnim predlogom novele pa urad v javnost ne bi posredoval podatkov podjetij v popolni državni ali lokalni lasti. To bi v skladu s tem dopolnilom morala početi podjetja sama.
Če bodo poslanci to podprli in bo ta rešitev obveljala, potem bi to lahko pomenilo, da KPK aplikacije Supervizor ne bo mogla dopolniti s podatki podjetij v stoodstotni lasti države.
To smo preverili pri predsedniku KPK Goranu Klemenčiču, ki je naši razlagi načeloma pritrdil. »Supervizor je bila ena najpogosteje uporabljenih besed, ko se je v državnem zboru govorilo o noveli ZDIJZ. In od vseh poslancev, na levi in na desni, smo slišali besede podpore.« Klemenčič meni, da bo cinično, če na koncu od te podpore ne bo veliko ostalo. Po njegovem mnenju zadnja dopolnila k noveli niso optimalna, pravi pa, da bo »priložnost za spremembe v smeri večje proaktivne transparentnosti še v tretjem branju zakona, marca«.
Brez kazni
V smislu proaktivne transparentnosti bi gospodarske družbe v stoodstotni lasti države ali lokalnih skupnosti morale same javno objavljati podatke o avtorskih, sponzorskih, donatorskih in sorodnih pogodbah, toda te bi lahko skrivale. Povrhu pa jim ne bi bilo treba proaktivno objavljati podatkov o drugih sklenjenih poslih ali pogodbah, kar je v nasprotju z izvirnim namenom sprememb ZDIJZ.
Pirc Musarjeva pojasnjuje, da obstaja možnost, da podjetja omenjenih podatkov ne bodo objavljala, saj za neobjavo teh podatkov v noveli zakona ni predvidena prekrškovna določba in je v okviru državnozborskega postopka tudi ni več mogoče dodati. To bi bilo mogoče storiti šele naknadno, torej s še eno spremembo zakona.
Rešitev bi morda lahko bila v pripravi seznama tistih gospodarskih družb, pri katerih ni dvoma, da so prej navedeni podatki v njihovem primeru javnega značaja, za vse druge pa bi presojo – po prejemu zahteve za posredovanje informacij javnega značaja – opravil informacijski pooblaščenec. Teh spoštovanj določb o proaktivni javni objavi podatkov namreč ne more nadzirati, saj je le pritožbeni organ in postopkov ne more uvajati samoiniciativno, ampak zgolj na podlagi pritožbe.
Opozicija med drugim predlaga širitev zavezancev zakona na podjetja in banke, ki so prejela državno pomoč. Poleg tega pa bi črtali izjeme, ki zavezancem omogočajo zavrnitev razkritja določenih informacij.
